Slovenija je končno dobila čisto pravi otok. Ne, Slovenija se ne končna v Piranu, končna se veliko južneje, na Lezbosu. In to zdaj ve tudi Aleš Primc.
Evropa je trepetala. Igra nove grške vlade je bila neizprosna. "Terorja in izsiljevanja je konec," je naznanil novi grški premier Aleksis Cipras in ponovil, da Grki ne bodo plesali tako, kot bo igral razglašeni evropski orkester. Grčija ne bo vrnila izposojenega evropskega denarja, vsaj ne tako, kot bi si želeli v Bruslju, Berlinu, Parizu in Ljubljani.
As v rokavu
V Evropi je seveda izbruhnila panika. Predsedniki držav in vlad so oddrveli na nujni sestanek v Bruselj, da bi Ciprasa le spametovali in ga prepričali, naj za božjo voljo vendarle še malo razmisli. Z našim vladnim falconom je proti Bruslju poletel tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar, ki pa je tokrat v rokavu skrival asa.
Genialna poteza Cerarja
Grški premier do evropskih kolegov ni bil prizanesljiv. Ko se je vse skupaj zdelo že skoraj brezupno, pa je rešitev iz rokava potegnil slovenski premier. "Predlagam, da Grčija državam, ki jim dolguje denar, podari enega od svojih otokov," je bil jasen Cerar. Začuda sta se s predlagano rešitvijo strinjali obe strani: evropska in grška. "Prav, pa imejte teh nekaj otokov, saj kaj drugega kot na stotine ovac tam tako ni," je bil ravnodušen Cipras.
Lezbos!
A pravi boj se je takrat šele začel. Med državami se je skorajda vnela vojna, ko so se prepirale, katera si bo izborila boljši kos pogače. Na koncu si je Nemčija postregla s Kreto, Francija s Krfom, Italija si je zaželela Ciper. A italijanska ozemeljska težnja ni padla na plodna tla, ker je Ciper pač samostojna država. Ah, ti Italijani in njihova geografija. Pa Slovenija? O, Slovenija si je izborila lep del pogače – otok Lezbos. Naša vladna delegacija je bila ob odhodu iz Bruslja vidno zadovoljna, a še sanjalo se ji ni, kakšne težave jih čakajo v domovini.
Slovenija bo pomorska velesila!
Takoj po prihodu iz Bruslja so v vladni palači sklicali sestanek predsednikov parlamentarnih strank, da bi jim naznanili, kakšen zgodovinski uspeh je dosegla država. "Slovenija je obmorska država, zdaj pa je čas, da postanemo pomorska velesila," je Cerar zbranim upravičeval izbiro otoka. "V ZaAB smo vedno za, podpiramo," je bila jasna predsednica Alenka Bratušek. V pregovorno nenasitni stranki upokojencev DeSUS pa so imeli pomisleke, zakaj Slovenija ni izbrala kakšnega večjega otoka. "Tudi Kreta ne bi bila slaba," je bil nekoliko zajedljiv predsednik Karl Erjavec.
Lezbos je ostal Lezbos
V opoziciji pa nad ozemeljskimi podvigi slovenske vlade niso bili nič kaj navdušeni. "Ostro protestiramo! Grški otok je super, pa vendar ne more kar postati del Slovenije. Ko bi imel vsaj bolj slovensko ime: Losos, Ljubka vas …," je v isti sapi predloge naštevala predsednica NSi Ljudmila Novak. A koalicija je vse predloge preglasovala in Lezbos je ostal Lezbos!
Dober glas seže v deveto vas
Dober glas o slovenski vladi in uspehu, ki ga je ta dosegla na bruseljskem parketu, pa je segel tudi do vodje iniciative za družino in pravice otrok Aleša Primca. Odzvati se moram odločno in načelno, si je rekel in premierju spisal pismo. Objavljamo ga v celoti.
Roka sprave za Primca
Ja, Aleš Primc se je tokrat zatekel k precej radikalnim ukrepom. Splezal je na drevo pred parlamentom in zagrozil, da ne pride dol, dokler se to izigravanje naroda ne konča. Predsednik vlade mu je nazadnje, ko je videl, da drugače ne bo šlo, le ponudil roko sprave. Poslal mu je pismo, ki ga objavljamo v celoti.
Če se jim ne moreš upreti, se jim pridruži
Primc se je zastrl v modro nebo, pogledal v slovensko zastavo, ki je ponosno plapolala na drogu ob parlamentu, in zavzdihnil: "Morda pa sem res potreben počitnic in to je odlična priložnost. Kdo ve, kdaj se spet ponudi." Če se jim ne moreš upreti, se jim pridruži, si je rekel in splezal na tla. Korak pri sestopu z drevesa je bil lahkoten. Vedel je, da počne pravo stvar.
Pozdravi z Lezbosa
Natanko teden dni pozneje so v kabinetu predsednika vlade dobili razglednico z Lezbosa.
Čisto pravi slovenski otok
Aleš Primc je le spoznal, da se Slovenija ne konča v Piranu. Spoznal je, da Lezbos vendarle ni takšen bavbav in da je včasih bolje, da stvari sprejmeš takšne, kot so. Slovenija pa je končno dobila čisto svoj otok, ki ji ga tokrat ne bo treba deliti z nikomer.