Aleš Žužek

Nedelja,
5. 10. 2014,
6.46

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

frančiškani

Nedelja, 5. 10. 2014, 6.46

5 let, 7 mesecev

Frančiškani - ljudje, ki so si izbrali življenje v uboštvu

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Novi ljubljanski nadškof in metropolit Stane Zore prihaja iz vrst frančiškanov, cerkvenega reda, ki ga je ustanovil Frančišek Asiški. Poglejmo, kdo so sploh frančiškani.

To je bil dan poln nenaključne simbolike: Papež Frančišek je 4. oktobra, na dan, ko katoličani obhajajo god svetega Frančiška Asiškega, ustanovitelja cerkvenega reda frančiškanov, za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita imenoval frančiškana. Prav letos slovenski frančiškani praznujejo 500. obletnico province Svetega križa.

Giovanni postane Francesco - Francozek Sveti Frančišek se je rodil ali konec leta 1181 ali v začetku leta 1182 v italijanskem mestu Assisi kot Giovanni di Pietro di Bernardone. Njegov oče Pietro di Bernardone je bil uspešen trgovec s svilo oziroma s suknom, njegova mati pa je bila Pica de Bourlemont, plemkinja, ki je izvirala iz Provanse.

Po rojstvu je mati sinu dala ime Giovanni, a ko se je oče vrnil iz Francije, kjer je uspešno sklepal trgovske posle, je svojega sina začel klicati z vzdevkom Francesco (Frančišek) - kar pomeni Francoz ali Francozek. Po eni razlagi zato, ker je bila dečkova mati po rodu iz francoske Provanse, po drugi pa, ker se je rodil ravno takrat, ko je bil oče v Franciji.

Mladi bogataš, ki rad vihti meč Mladi Frančišek je na začetku živel tipično življenje takratnih mladeničev, ki so prihajali iz bogatih družin. Leta 1204 je celo poprijel za orožje in se vojskoval za svoje mesto proti Perugii. V vojni so ga sovražniki Assisija zajeli, tako da je bil eno leto v ujetništvu.

Ko je prišel iz ujetništva se je šel spet vojskovat - tokrat v Apulijo. Na poti tja naj bi imel skrivnostne sanje. Te sanje (po drugi razlagi pa že enoletno ujetništvo) so Frančiška spremenila - postal je bolj poduhovljen, staro življenje bogatega mladeniča ga ni več zanimalo.

Mladi Frančišek se odpove očetovemu bogastvu in pomaga revnim Ko je romal v Rim, se je pridružil revežem in skupaj z njimi molil v baziliki svetega Petra. Po tej izkušnji se je odločil za življenje v uboštvu. Pomagal je revnim in bolnim, pri čemer je razdajal svoj denar. Oče se je zbal za svoje premoženja, zato je zahteval od Frančiška, naj se odpove svoji pravici do dediščine, kar je tudi storil.

Frančišek začel je pridigati na ulicah, oblečen v oblačila, ki so jih takrat nosili najbolj revni (halja s kapuco iz trde, neobdelane volne, opasan z vrvjo). Pridružilo se mu je vse več somišljenikov, zato je ustanovil svoj meniški red - Manjše brate, latinsko Ordo Fratrum Minorum— O.F.M.). Leta 1210 je papež Inocenc III. ustno potrdil Vodilo, ki ga je napisal Frančišek. Tako je bil red manjših bratov kanonično ustanovljen.

Frančiškani, kapucini in minoriti Frančišek je postal vrhovni predstojnik novoustanovljenega reda. Bil je tudi posvečen v diakona, duhovnik pa ni nikoli postal, ker se je imel za nevrednega te službe. Iz reda manjših bratov so nastale pozneje tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti.

Vse tri veje, ki imajo po svetu okoli 30 tisoč članov, frančiškanov je 18 tisoč, so zavezane k uboštvu, življenju brez lastnine in pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Manjši brati so po zgledu Frančiška obuti le v sandale in oblečeni v oblačila, kot jih je nosil ustanovitelj reda. Navzven se razlikujejo po barvi svojih skromnih habitov (oblačil): frančiškani imajo temnorjav habit, minoriti črn in kapucini rjav habit.

Klarise in Frančiškov svetni red Frančišek je skupaj s svojo someščanko Klaro (pozneje Sveta Klara Asiška) ustanovil red klaris. Te so prav tako zavezane uboštvu, a so zaprte za samostanskimi zidovi, kjer dneva preživljajo v molitvi. Klaris je po vsem svetu okoli sedem tisoč.

Kar tri milijone članov pa naj bi imel Frančiškov svetni red, tretji cerkveni red, ki ga je ustanovil Frančišek Asiški in ki je namenjem laikom - ti ne živijo v samostanih ali podobnih ustanovah.

Frančišek postane svetnik Frančišek je umrl 3.oktobra 1226. Le dve leti pozneje ga je papež Gregory IX. razglasil za svetnika. Sveti Frančišek je med drugim zavetnik živali in okolja, Italije, Kalifornije in San Francisca (mesto so Španci poimenovali po njem).

Tudi zdajšnji papež, ki je znan po svojem skromnem življenju, si je nadel ime po njem, čeprav prihaja iz jezuitskih vrst, in ne iz vrst manjših bratov.