Četrtek, 28. 11. 2019, 15.21
4 leta, 5 mesecev
Izredne podnebne razmere razglasil tudi Evropski parlament
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
"Nimamo planeta B," sporoča transparent nevladne organizacije Greenpeace.
Evropski poslanci so danes na zasedanju v Strasbourgu sprejeli resolucijo o razglasitvi podnebnih in okoljskih izrednih razmer v Evropi ter po svetu. Za bolj ali manj simbolično resolucijo je glasovalo 429 poslancev, 225 jih je bilo proti, 19 pa se jih je vzdržalo.
V resoluciji - to so sprejeli pred konferenco Združenih narodov (ZN) o podnebnih spremembah, ki bo med 2. in 13. decembrom v Madridu - evropski poslanci od Evropske komisije zahtevajo zagotovila, da bodo vsi relevantni zakonodajni in proračunski predlogi popolnoma skladni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.
Evropski poslanci razglasili izredne podnebne razmere
V ločeni resoluciji parlament poziva EU, naj čim prej in najpozneje do leta 2050 konvenciji ZN o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Poslanci so obenem novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v zeleni dogovor vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.
Poslanci so novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v zeleni dogovor vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.
Evropski poslanci so v resoluciji poudarili, da trenutne ambicije na področjih letalskega in ladijskega prometa za zmanjšanje izpustov niso zadostne. Vse države članice bi morale izpuste iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa vključiti v svoje nacionalne načrte. Obenem so Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga vključitev pomorskega sektorja v shemo EU za trgovanje z emisijami.
Kot poudarja resolucija, bi morale države članice EU vsaj podvojiti svoje prispevke v Zeleni podnebni sklad. Države članice so največje javne financerke podnebnih ukrepov, zato bi proračun EU moral v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti Unije. Poslanci prav tako ugotavljajo, da obljube razvitih držav ne bodo dosegle skupnega cilja prispevkov v višini sto milijard ameriških dolarjev letno po letu 2020.
Države članice pozvali, naj ukinejo subvencije za fosilna goriva
Evropski poslanci so hkrati pozvali vse države članice EU, naj do leta 2020 postopoma ukinejo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva. Slovenski evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) je v sredo v razpravi o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah poudaril nujnost zagotovitve ustreznih ukrepov zaradi podnebnih sprememb in o prehodu v nizkoogljično EU, ki bi kot takšna lahko postala zgled preostalim svetovnim gospodarskim velesilam.
"Enostavno je razglasiti izredne podnebne razmere, vendar moramo narediti dosti več," je dejal evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS).
Opozoril je, da lahko posledice podnebnih sprememb vidimo vsak dan, že ko gledamo poplave in požare, ali v Benetkah ali v Izoli in Piranu. "Enostavno je razglasiti izredne podnebne razmere, vendar moramo narediti dosti več. Najti moramo nove tehnologije, nove priložnosti za podjetništvo in za znanost. Za to moramo zagotoviti tudi sredstva v proračunih. Ljudem smo dolžni razložiti ukrepe, ki bodo sledili," je dejal Bogovič.
Pozval je tudi k ustreznim odgovorom na področju energetike ter zahteval odgovor na vprašanje, kako se bo zagotovilo nizkoogljično energijo z obnovljivimi viri in jedrsko energijo. Izpostavil je tudi področji kmetijstva in prometa ter nujo po oblikovanju ustreznih in hkrati racionalnih rešitev, da se bodo ljudje zavedali potrebnih sprememb na teh področjih in jih bodo tudi podprli, so sporočili iz Bogovičeve pisarne.
Resolucija je bolj kot ne simbolične narave
Tanja Fajon (S&D/SD) je ob sprejetju resolucije poudarila, da so evropski socialisti na čelu prizadevanj, da z vsemi napori in ukrepi zaustavimo uničujoče posledice globalnega segrevanja. "Zato je današnja odločitev pomemben znak, da bo EU podnebno krizo obravnavala kot nujnost največje prioritete. To ni le simbolna poteza, ampak prvi korak za to, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje," je dejala Fajonova.
"To ni le simbolna poteza, ampak prvi korak za to, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje," je poudarila Tanja Fajon (S&D/SD).
Irena Joveva (RE/LMŠ) je menila da je skrajni čas, da se konkretneje soočimo s podnebnimi spremembami, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi temu, da prehod v izključno obnovljive vire ne prizadene evropske konkurenčnosti in prebivalstva. Resolucija po njenem mnenju podaja odločno politično sporočilo Unije pred podnebno konferenco v Madridu. Želi si, da bi tudi mednarodna skupnost podprla tako ambiciozen projekt, saj "naša dejanja neposredno vplivajo na naša življenja in življenja vseh prihodnjih generacij", so sporočili iz pisarne evropske poslanke.
Resolucijo o razglasitvi podnebnih izrednih razmer je pretekli teden predlagala politična skupina liberalcev, in sicer zaradi stalnega naraščanja svetovnih temperatur, najvišjih ravni emisij toplogrednih plinov in ekstremnih vremenskih pojavov po vsej Evropi. Številne države in mesta po svetu so se že odločili za takšen korak in razglasili podnebne izredne razmere. Resolucija je bolj kot ne simbolične narave, zato so nekateri poslanci zelenih in levice pozvali k sprejetju dokumenta, ki bi imel dejanske posledice.
