DZ imenoval Damjana Oroža za predsednika vrhovnega sodišča

Novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je v svoji sodniški karieri prehodil pot od okrajnega do vrhovnega sodnika. Je doktor znanosti pravnih ved, aktiven predavatelj in pisec strokovnih prispevkov predvsem s področja insolvenčnega, izvršilnega, civilno procesnega, stvarnega in obligacijskega prava, aktivno je sodeloval tudi pri pripravi zakonodaje. Na mestu predsednika vrhovnega sodišča, najvišjem položaju v sodstvu, bo zamenjal Miodraga Đorđevića, ki mu konec leta preneha sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča.

Orož je sodnik že skoraj dve desetletji. Poklicno pot je marca 2006 začel kot sodnik na izvršilnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča, kjer je bil tudi vodja organizacijske enote za stečajne zadeve in vodja izvršilnega oddelka ter podpredsednik. Na mesto višjega sodnika je bil imenovan septembra 2011. Sodil je na izvršilnem in gospodarskem oddelku ljubljanskega višjega sodišča.

Za vrhovnega sodnika ga je državni zbor na predlog Sodnega sveta imenoval decembra 2021, ko ga je podprlo 85 poslancev, proti ni bil nihče. Na vrhovnem sodišču sodi na gospodarskem oddelku, kot član senata pa tudi na drugih oddelkih. Je tudi vodja oddelka za spremljanje sodne prakse in namestnik vodje gospodarskega oddelka, član personalnega sveta vrhovnega sodišča, vodja projektne skupine Nove funkcionalnosti baze znanja, član komisije za izdajo in odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja ter član Strokovnega sveta Centra za izobraževanje v pravosodju. Sodeloval je tudi v več delovnih in projektnih skupinah na vrhovnem sodišču.

Aktiven je tudi kot predavatelj in pisec strokovnih prispevkov, hkrati sodeluje pri oblikovanju zakonodaje, zlasti glede zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter zakona o izvršbi in zavarovanju ter občasno tudi glede drugih zakonov in podzakonskih predpisov.

Za funkcijo sta se potegovala dva kandidata

Katič je v nagovoru poslancem spomnila, da sta se za funkcijo predsednika vrhovnega sodišča potegovala dva kandidata, ki sta oba prejela podporo občne seje vrhovnega sodišča. Sodni svet je ugotovil, da oba izpolnjujeta formalne pogoje, po razgovoru z obema kandidatoma pa je predhodno mnenje oblikoval le o Orožu, ki je prejel potrebno podporo. Člani sveta so v mnenju izpostavili predvsem Oroževe strokovne kvalifikacije, visoko osebno integriteto, široko pravno znanje ter bogate izkušnje s področja sodnega odločanja in vodenja, je navedla.

Tudi sama je z Orožem opravila pogovor, na katerem sta posebno pozornost namenila vprašanjem razvoja sodnega sistema in morebitnim izzivom, povezanim z izvajanjem nalog v okviru sprejete sodniške zakonodaje, ki začne veljati 1. januarja 2027.

Izpostavila je, da bo v letu 2026 v zvezi z implementacijo sodniške zakonodaje potrebna intenzivna aktivnost na strani sodstva, "še posebej se pričakuje okrepljen angažma novega predsednika vrhovnega sodišča". Ker v prihodnjem letu poteče mandat trem predsednikom okrožnih sodišč, pa bosta nujna tudi pravočasna vključitev novo imenovanih predsednikov in njihovo aktivno sodelovanje v postopku implementacije nove zakonodaje, je dodala.

Đorđević, ki je vodenje vrhovnega sodišča prevzel na začetku leta 2023, se bo moral konec leta upokojiti, še pred koncem svojega mandata. Vrhovni sodnik lahko namreč funkcijo opravlja le do 70. leta starosti.

Poslanci potrdili sveženj zakonodaje za reformo pravosodja

Poslanci so potrdili tudi sveženj zakonodaje za reformo pravosodja, s katerim se med drugim ukinjajo okrajna sodišča. Gre za paket štirih med seboj povezanih zakonov, in sicer nova zakona o sodiščih in sodnikih ter noveli zakona o sodnem svetu in državnem tožilstvu.

Dostop do sodišč po zagotovilih Katič ne bo okrnjen

Z novim zakonom o sodiščih se spreminja organizacija prvostopenjskih sodišč, in sicer tako, da se bodo okrajna sodišča preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč. "Po novi ureditvi bodo okrožna sodišča izvajala sodno oblast na sedežih in zunanjih oddelkih, ki bodo delovali na lokacijah sedanjih okrajnih sodišč, s tem se ohranja dostopnost do sodnega varstva v lokalnem okolju," je na četrtkovi predstavitvi v DZ poudarila odhajajoča ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Po njeni oceni bo nova reorganizacija predsednikom sodišč omogočila enakomernejše razporejanje zadev, učinkovitejšo organizacijo dela, večjo specializacijo in hitrejše odločanje. Za zakon je glasovalo 53 poslancev, proti jih je bilo 26.

Z danes sprejetimi dopolnili koalicije so med drugim določili, da predsednik sodišča do 15. decembra določi, katere vrste zadev se bodo v naslednjem koledarskem letu reševale na zunanjih oddelkih okrožnih sodišč, in to objavi na sodni deski. Za dopolnilo je glasovalo 50 poslancev, proti jih je bilo šest.

S 50 glasovi za in nobenim proti so sprejeli tudi dopolnilo koalicije, da je lahko v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec poleg odvetnika tudi oseba, ki je opravila pravniški državniški izpit.

Med novostmi tudi imenovanje vrhovnih sodnikov zgolj v sodnem svetu

Z novim zakonom o sodiščih se uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika, to je okrožni sodnik. Odločanje o prvi izvolitvi sodnika ostaja v pristojnosti državnega zbora, ko pa bo sodnik kandidiral na višje sodniško mesto in bo tudi izbran, bo o teh imenovanjih odločal sodni svet. "Gre za ureditev, ki uživa konsenz tako v sodstvu in sodnem svetu kot tudi v pravni stroki," je v dopolnilni predstavitvi v četrtek poudarila Katič.

Med novostmi je med drugim izpostavila institut mentorstva za novoizvoljene sodnike in zgornjo mejo ocenjevanja sodnikovega dela. Z zakonom se uresničuje tudi ustavna odločba, s katero je bila ugotovljena ustavna neskladnost disciplinskih postopkov zoper sodnike, je navedla. Za zakon je glasovalo 53 poslancev, proti jih je bilo 26.

Z danes potrjenim dopolnilom koalicije so določili še, da se pri izbiri kandidatov za sodniško mesto, ocenjevanju sodnikovega dela in odločanju o napredovanju sodnikov upoštevajo dokumentirane in dokazljive kompetence, ki temeljijo na kakovosti opravljenega dela. Za je glasovalo 51 poslancev, proti je bil eden.

Odločitve sodnega sveta bodo morale biti obrazložene

Z novelo zakona o sodnem svetu se mandat članov sveta omejuje na en mandat, med ključnimi novostmi je Katič izpostavila tudi rešitve za večjo transparentnost izbirnih postopkov sveta pri imenovanjih sodnikov.

Kot je dejala, bodo odločitve sodnega sveta o izbiri kandidata pri predlogu za izvolitev na sodniško funkcijo, napredovanje na višje sodniško mesto ali imenovanje za predsednika ali podpredsednika morale vsebovati oceno izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev ter obrazloženo navedbo odločilnih razlogov, zakaj izbrani kandidat najbolje izpolnjuje kriterije. Za zakon je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.

Okrajni tožilci poslej okrožni

Sprejeli so tudi novelo zakona o tožilstvu, ki je zadnji del obsežne prenove sodniške zakonodaje. Za novelo je glasovalo 56 poslancev, proti jih je bilo 23.

Z novelo se na prvi stopnji uvaja ena vrsta naziva državnega tožilca, tako bodo obstoječi okrajni tožilci pridobili naziv okrožnega državnega tožilca. S tem želijo poenostaviti strukturo in okrepiti preglednost državnotožilskega sistema, hkrati pa zagotoviti primerljivost sodniške in tožilske funkcije.

Novela omogoča tudi ustreznejše zapolnjevanje državnotožilskih mest na specializiranem državnem tožilstvu. Odpravljajo namreč obveznost, da mora biti tja dodeljen en državni tožilec z vsakega okrožnega državnega tožilstva. Hkrati uvajajo večjo fleksibilnost, saj bodo lahko tožilci, imenovani na specializirano državno tožilstvo, delo opravljali tudi na sedežih drugih tožilstev.