Državni svet izglasoval veto na družinski zakonik

Državni svet je razpravljal o predlogu za odložilni veto na spremembe družinskega zakonika. Predlagala ga je skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem. Menijo, da so spremembe, po katerih je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in ki istospolnim omogočajo posvojitev otrok, zaobšle voljo ljudstva, izraženo na dveh referendumih.

Novice DZ uzakonil pravico istospolnih do posvojitve otrok

Državljani so svoje mnenje o možnosti, da istospolni pari posvojijo otroka, izrazili na dveh zakonodajnih referendumih, leta 2012 in 2015, so zapisali v predlogu. Spremembe neutemeljeno širijo krog možnih posvojiteljev otrok, pri čemer še vedno ni dopuščeno, da otroka posvojita sorodnika v ravni vrsti, torej stara starša, so kritični.

Edini razlog za spremembe zakonika vidijo v tem, da se izenači raznospolne in istospolne partnerje v vseh pravnih posledicah iz zakonika, tudi glede posvojitev in možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Sprejeto zakonsko ureditev vidijo tudi kot kršitev ustave, po kateri država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Posledice sprememb neprimerno posegajo v tradicionalno razumevanje zakonske zveze in družine, saj slednjo popolnoma redefinira, so poudarili predlagatelji veta.

Koalicija Za otroke gre vložila pobudo za razpis referenduma

Predstavniki koalicije Za otroke gre! pa so popoldne v DZ vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o nedavno sprejetih spremembah družinskega zakonika. Kot zatrjujejo, so zbrali 30.600 podpisov. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma na omenjeni zakon, pa napovedujejo pritožbo na ustavno sodišče.

Po besedah predstavnika koalicije Za otroke gre! Aleša Primca je pobudnikom referenduma omenjeno število podpisov uspelo zbrati v sedmih dneh, s čimer da je Slovenija "pokazala, da spoštuje mamo in očeta, materinstvo in očetovstvo in da želi, da tudi država spoštuje materinstvo in očetovstvo". Predstavnica Metka Zevnik pa je v izjavi za medije ocenila, da so zbrani podpisi jasen dokaz, da je "družina v srcu slovenskega naroda".

Foto: Bojan Puhek Če je referendumska pobuda vložena v skladu z zakonom, ima sicer predsednica DZ sedem dni časa, da določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. DZ referendum razpiše, če pobudnik predloži podpise podpore najmanj 40.000 volivcev.

Pričakovati je sicer, da bo še pred tem DZ izglasoval sklep o nedopustnosti referenduma. To lahko stori v 14 dneh od vložitve podpisov pod referendumsko pobudo. Ustava namreč v 90. členu določa, da zakonodajnega referenduma med drugim ni možno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Spremembe družinskega zakonika, ki jih je DZ prejšnji teden potrdil z 48 glasovi za in 29 proti, namreč sledi odločitvi ustavnega sodišča iz julija letos, s katero je to istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ustavno sodišče je ob tem DZ naložilo, da neustavnost odpravi v šestih mesecih.

Primc pa je medtem prepričan, da sprejete spremembe družinskega zakonika ne uresničujejo odločbe ustavnega sodišča, ampak jo presegajo. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, pa se bodo pritožili na ustavno sodišče. Kot je spomnil, so to v preteklosti storili že dvakrat in pri tem bili uspešni, zato so "optimistični tudi v naprej".

O tem, da je ustavno sodišče v preteklosti dopustilo referendum o družinskem zakoniku, ker ni obstajala odločba, kot je ta iz julija letos, pa je Primc v današnji izjavi za medije dejal le, da je ustavno sodišče v vseh primerih odločalo o enaki zadevi, zato bi po njegovem prepričanju moralo enako odločiti tudi letos in dopustiti referendum o družinskem zakoniku.