Na ponedeljkovi zaprti seji sveta za kaznovalno pravo pri ministrstvu za pravosodje je prek pisne izjave odstopil pravnik in penolog Dragan Petrovec.
Zaradi neupoštevanja predlogov članov sveta glede nekaterih sprememb slovenskega kazenskega zakonika se ni več počutil koristnega, je pojasnil. Svet za kaznovalno pravo si je namreč po besedah Petrovca med drugim prizadeval za spremembe in posodobitve kazenskega zakonika pri "tistih stvareh, ki so najbolj boleče". Pri tem je Petrovec zlasti izpostavil primera kazni dosmrtnega in uklonilnega zapora.
Možnost dosmrtnega zapora "vodi k izrekanju višjih kazni"
Kazen dosmrtnega zapora je v slovenski praksi redka, vendar že samo njen obstoj v kazenskem zakoniku po mnenju Petrovca "okuži cel pravosodni sistem, saj vodi k izrekanju višjih kazni". Sam si je tako prizadeval, da bi v posodobljenem zakoniku najvišja zagrožena kazen postala 20-letna zaporna kazen.
Predlagali so umik kazni uklonilnega zapora
Uklonilni zapor je po datumu uvedbe sicer nekaj mlajši, vendar je po besedah Petrovca "evidentno neustaven", čeprav se o tem slovensko ustavno sodišče še ni izreklo. Člani sveta so tako predlagali umik te kazni iz kazenskega zakonika, vendar se to vse do danes ni zgodilo, je obžaloval Petrovec.
"Kazenski zakonik bi potreboval kar nekaj sprememb"
V dveh letih delovanja sveta za kaznovalno pravo bi kazenski zakonik potreboval kar nekaj sprememb, je prepričan Petrovec, ki domneva, da se zaradi njegovega odstopa ne bo zgodilo nič. V svetu je namreč še 14 drugih članov, Petrovec pa tudi ne more predvidevati, kakšna bo prihodnost sveta in kazenskega zakonika.
Svet sestavljajo ugledni pravni strokovnjaki, teoretiki in praktiki
Omenjeni svet je bil ustanovljen 12. januarja 2009 kot posvetovalni organ ministra za pravosodje, ki ga sestavljajo ugledni pravni strokovnjaki, teoretiki in praktiki. Svet je namenjen izmenjavi ter pridobitvi stališč glede predpisov in politik s področja kaznovalnega prava ter sprejemanju ustreznih stališč in usmeritev za njihovo pripravo.
3
