Demokratičnost v Sloveniji dosegla novo dno

Analitično-raziskovalni oddelek EIU (Economist Intelligence Unit) britanskega gospodarskega medija The Economist objavlja poročila o stopnji demokracije po svetu od leta 2006. Skupni indeks demokratičnosti sestavlja pet različnih kazalnikov, po katerih primerjajo 165 držav in dva teritorija.

Stopnja demokracije najnižja po letu 2010

Povprečni indeks demokratičnosti je glede na leto 2016 padel s 5,52 na 5,48 točke. Več kot polovica držav, to je 89 držav od 169 primerjanih, je doživela upad indeksa demokratičnosti. Ta se je na letni ravni povečal v 27 državah. Glede na število držav z izboljšano demokracijo je to najslabši rezultat po letu 2010.

Poleg omejevanja svobode medijev in svobode govora k padanju ocene demokratičnosti vidno prispevajo:

· padec zanimanja za politiko in udeležbo na volitvah,

· slabosti v delovanju vlade,

· padajoče zaupanje v državne institucije,

· manjša privlačnost oziroma razočaranje nad vodilnimi strankami,

· rastoč vpliv neizvoljenih institucij in lobijev,

· vedno večji prepad med politično elito in volivci,

· upad civilnih svoboščin, med katerimi je najbolj opazna svoboda govora.

V top 10 kar polovica držav iz Skandinavije

Največji približek popolni demokraciji je opaziti v skandinavskih državah, ki zasedajo prva tri mesta na lestvici. Na čelu najbolj demokratičnih držav tudi v letu 2017 ostaja Norveška, ki ji sledita Islandija in Švedska. Na drugem koncu lestvice najdemo državo, iz katere se je zelo težko izseliti, to je Severna Koreja.

Slovenija z manjšim upadom od svetovnega povprečja

Slovenija je glede na leto 2016 na lestvici napredovala za eno mesto, a to je še vedno le eno mesto boljši rezultat od najslabše uvrstitve po letu 2006. Gledano skupno glede na indeks demokratičnosti ta v Sloveniji še nikoli po letu 2006 ni bil tako nizek. Od petih primerjanih kategorij indeksa demokratičnosti je Slovenija nazadovala v kategorijah funkcionalnosti vlade in civilnih svoboščin, kjer gre predvsem za svobodo govora, kakovost medijev in politični vpliv na njih.

To je po rasti v letu 2012 že četrto zaporedno leto, v katerem se je demokratičnost Slovenije zmanjšala. Kot posledica nekdaj komunističnega režima je Slovenija še vedno najslabše ocenjena v kategoriji politična kultura. Ta se je v zadnjem letu v Sloveniji nekoliko popravila.

Demokracija najbolj napredovala v Gambiji

Gambiji se je v letu 2017 indeks demokratičnosti dvignil z 2,91 na 4,06 točke, s čimer je napredovala s 143. na 113. mesto. Tako se je pomaknila v višjo skupino demokratičnosti in prešla iz avtoritativnega režima v hibridni režim.

V Gambiji se je zgodil prvi demokratični prenos vlade, ki je končal 22-letno vladavino diktatorja Yahya Jammeha. Jammeh je omejeval politično svobodo, na pomembne položaje postavljal le osebe iz svoje etične skupine in se močno naslanjal na vojaško podporo, ko je bilo treba pritisniti na prebivalce.  

Največji padec demokracije je doživela Indonezija, ki je na lestvici izgubila 20 mest in leto končala kot 68. na lestvici. Indeks demokratičnosti se je v Indoneziji zmanjšal s 6,97 na 6,39 točke. Večji padec je doživela tudi Indija, ki je izgubila deset mest in končala na 42. mestu.

Proti diktaturi se je pomaknila tudi Venezuela, ki je nazadovala iz skupine s hibridnim režimom v skupino z avtoritativnim režimom. V regiji je najbolj napredoval Ekvador, ki se je iz skupine s hibridnim režimom pomaknil med države s pomanjkljivo demokracijo. Foto: Reuters

Španija hodi po robu

V Zahodni Evropi so največji padec demokracije doživele Malta (0,24 točke manj), Španija (0,22 točke manj), Turčija (0,16 točke manj) in Francija (0,12 točke manj). Točkovni izkupiček Španije je ravno nad pragom polne demokracije. Stopnjo nižje, to je v skupino držav s pomanjkljivo demokracijo, jo silijo odločitve nacionalne vlade. Ta je oktobra z uporabo sile poskušala zatreti nezakonit referendum za odcepitev Katalonije in hkrati izvajala močne pritiske na politike, ki so odcepitev podpirali.

Po enostranski razglasitvi neodvisnosti Katalonije je osrednja vlada predstavnikom Katalonije vzela moč odločanja. Nekaj politikov, ki so podpirali odcepitev, je končalo tudi v zaporih, grozijo jim z do 30 leti zaporne kazni.

Kaj se dogaja s svobodo govora

Glede na razmah in dostopnost interneta ter družbenih medijev bi moralo človeštvo živeti v zlati dobi svobode govora. Kljub velikim potencialom za razširitev svobode govora je v praksi drugače. Cenzura ni več značilna le za avtoritativne režime, ampak se jo vse pogosteje uporablja tudi v državah z razvito demokracijo.

Poročilo o demokratičnosti navaja, da je le 30 od 167 držav na lestvici popolnoma svobodnih. Glede na podatke več kot polovica prebivalcev na svetu nima dostopa do svobodnih ali delno svobodnih medijev, izvajanje svobode govora pa jim je onemogočeno.