Sobota, 29. 10. 2022, 8.24
1 leto, 6 mesecev
Da ne boste pozabili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,71
4
Javno posvetovanje, ki ga je Bruselj organiziral v letu 2018, je po drugi strani pokazalo, da smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času.
V noči na nedeljo bomo spali eno uro dlje. Ob 3. uri zjutraj bomo namreč urne kazalce premaknili za eno uro nazaj. Premik na zimski čas bo prinesel uro več spanja. Evropski parlament je pred tremi leti in pol sicer sprejel stališče o odpravi premikanja ure že v lanskem letu, odločitev za zimski ali poletni čas pa je prepuščena članicam.
Zadnje premikanje ure je bilo sprva predvideno že za leto 2019, a so v EU odločitev o tem tudi zaradi drugih prednostnih nalog preložili.
V Sloveniji smo začeli urne kazalce premikati leta 1983. Dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, pa je bila sprejeta leta 2006. V skladu s to odločitvijo bo tudi tokratni premik.
Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali pozneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki ukrepa pa poudarjajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.
Slovenci smo bolj naklonjeni poletnemu času
Slovenska vlada je novembra 2018 načeloma podprla predlog direktive za ukinitev premikanja ure, a le pod pogojem, da se na ravni EU zagotovita mehanizem in ustrezen rok za koordinirani prehod na usklajeni čas.
V Sloveniji je standardni čas osrednji evropski čas, ki ustreza zimskemu času. Če bi ukinili sezonsko premikanje ure na poletni čas, bi v naši državi tako vse leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas.
Javno posvetovanje, ki ga je Bruselj organiziral v letu 2018, je po drugi strani pokazalo, da smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, prav tako Portugalci, Ciprčani in Poljaki. Za zimskega pa so se večinsko izrekli Finci, Danci in Nizozemci.
Članice EU so razvrščene v tri različne časovne pasove. Za Irsko in Portugalsko velja zahodnoevropski čas, za 17 članic Unije, tudi za Slovenijo, srednjeevropski čas, za Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Latvijo, Litvo in Romunijo pa vzhodnoevropski čas.
4