Torek, 24. 3. 2026, 13.41
1 mesec, 3 tedne
Premik ure: kaj morate vedeti o poletnem času in njegovem vplivu na telo
Pred nami je zadnji konec tedna v marcu, ko bomo spet premaknili ure ter občutili spremembo, ko bo sonce zjutraj vzhajalo nekoliko pozneje in zvečer zahajalo kasneje. To je posledica dolgoletne – in precej kontroverzne – prakse, ki jo poznamo kot poletni čas.
Premik ure dvakrat letno med ljudmi ni posebej priljubljen. Poleg tega mnogi dvomijo o njegovi dejanski učinkovitosti, hkrati pa strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo tudi na njegove negativne vplive na zdravje. Premikanje ure namreč poruši naravni cirkadiani ritem oziroma notranjo biološko uro, kar lahko povzroči motnje spanja, kronično utrujenost, slabše duševno počutje in zmanjšano produktivnost.
Poleg tega se po premiku ure poveča tveganje za srčno-žilne bolezni – raziskave kažejo, da je v tednu po spremembi več srčnih infarktov, prometnih nesreč in delovnih nezgod. Posebej spomladanski premik kazalcev pogosto pomeni pomanjkanje spanca, posledična utrujenost pa lahko traja več dni ali celo tednov.
Številni strokovnjaki zato opozarjajo, da je poletni čas z vidika zdravja slabša izbira, saj ne sledi naravnemu ritmu človeškega telesa.
Če bi premike ukinili, bi v Sloveniji obveljal zimski čas
Razprave o ukinitvi premikanja ure obstajajo že dalj časa. Če bi to prakso odpravili, bi v Sloveniji najverjetneje obveljal stalni zimski čas, ki ga znanstveniki ocenjujejo kot bolj prijaznega do zdravja. Poletni čas bi namreč lahko imel še izrazitejše negativne posledice za človekov organizem.
A za zdaj se spremembi ne moremo izogniti, lahko pa njen vpliv na telo omilimo. Strokovnjaki priporočajo, da se na premik začnemo pripravljati že nekaj dni prej – vsak večer gremo spat nekoliko prej, približno od deset do 15 minut, in postopoma prilagodimo tudi čas prebujanja. Pomembno je, da zjutraj čim prej pridemo na dnevno svetlobo, saj ta pomaga telesu pri uravnavanju notranje ure.
Priporočljivo je tudi, da ohranjamo reden ritem spanja, se izogibamo uporabi elektronskih naprav pred spanjem ter omejimo uživanje kofeina v popoldanskih urah. Telesna aktivnost čez dan lahko dodatno pomaga pri lažjem prilagajanju na nov urnik.
Evropska komisija (še) nima dovolj odgovorov za ukinitev
Evropejci že od leta 1983 dvakrat letno – marca in oktobra – premikamo urine kazalce, da bi se prilagodili spreminjanju dolžine dnevne svetlobe in bolje izkoristili razpoložljivo svetlobo.
Prvotni namen tega ukrepa je bil varčevanje z energijo, vendar danes vse več ljudi dvomi o njegovi smiselnosti. Raziskave so namreč pokazale, da so energetski prihranki minimalni, medtem ko se vedno več državljanov pritožuje nad negativnimi vplivi na zdravje.
O učinkovitosti premikanja ure je bilo opravljenih že veliko analiz in raziskav, vendar rezultati niso bili dovolj enoznačni, da bi lahko Evropska komisija sprejela dokončno odločitev o spremembi direktive, ki določa premik ure dvakrat letno.
Preberite tudi: