Bruseljska ura tiktaka vse hitreje

Kje v Bruslju vidijo ključni vzrok za položaj, v katerem smo se znašli? Slovenija mora nujno presekati spoje gospodarstva s politiko, ki so bili pod krinko nacionalnega interesa. Če tega perečega stanja ne odpravimo, tudi sanacija bančnega sistema ne bo pomagala.

V Bruslju pozorno spremljajo akrobacije slovenske politike in opažajo, da se stvari le začenjajo premikati. Opazen je že napredek pri konsolidaciji javnih financ, v polnem zamahu pa so tudi priprave za sanacijo bančnega sistema. Potrebni so hitra dinamika, pozorno spremljanje učinkov ukrepov in njihovo povezovanje.

Makroekonomska slika države izjemno težavna Sodelovanje Bruslja s slovensko vlado je sicer konstruktivno, vendar je makroekonomska slika države izjemno težavna. Slovenija s strukturnimi reformami in prestrukturiranjem bančnega sistema zamuja. Nujne so korenite reforme, ki jih moramo implementirati v 12 oziroma najpozneje 18 mesecih, da izidemo iz krize. Pokojninsko reformo, reformo trga dela, sanacijo bank in dvig konkurenčnosti je treba izvajati sočasno, le tako bomo najhitreje dosegli točko preloma. Ko bo vse to narejeno, bo imela Slovenija po oceni Bruslja vidne in izrazite koristi. Znova bo pridobila zaupanje trgov in zmanjšala stroške zadolževanja. Če naredimo vse to, denar po besedah virov pri EU ne bo težava. Predlogi Bruslja niso nespremenljivi, zatrjujejo, da so vedno dovzetni za boljše rešitve. Najmanj, kar si v Evropski komisiji želijo, je, da morajo v katerokoli državo članico vstopati s pomočjo.

Da je kriza hudo prizadela Slovenijo, priča velik upad domačega povpraševanja. Močno so upadle tudi investicije, kar je ena izmed posledic nedelovanja bank. Od vseh držav članic je imela prav Slovenija največji padec.

Prodati bo potrebno vsaj eno banko Sanacija domačih bank in prodaja podjetij v večinski državni lasti morata postati prioritetna naloga vlade. Državno premoženje mora Slovenija opredeliti za strateško in nestrateško. Po mnenju neuradnih virov blizu Evropske komisije bo treba prodati vsaj eno izmed slovenskih bank in tako pokazati potencialnim investitorjem, da mislimo resno. Izboljšanje poslovanja podjetij bo dalo zagon izkoriščanju učinkov drugih reform.

Trg delovne sile je treba narediti fleksibilnejši. Nizko kvalificirana delovna sila je zaradi vzvoda minimalne plače po mnenju Bruslja predraga in ne privablja novih investitorjev. Prav tako je velik odstotek mladih izobraženih ljudi pokazatelj nepravilnega delovanja trga dela. Slovenija je po zadnji gospodarski napovedi Evropske komisije po treh letih edina članica, kjer zaposlovanje še vedno pada. Pred kratkim sprejeta pokojninska reforma izzivov ne rešuje na dolgi rok, potrebna je korenitejša reforma.

Slovenci ne bodo zadovoljni s popravki proračuna 15. novembra bo Evropska komisija izdala uradno mnenje o načrtu slovenskega proračuna za prihodnji dve leti. Glede na ocene prihodkov in odhodkov našega finančnega ministrstva bo presodila, ali je glede na gibanje slovenskega bruto domačega proizvoda vlada pravilno zastavila javne finance. Slovenci, kot pravijo viri pri Evropski komisiji, gotovo ne bodo zadovoljni s popravki proračuna, ampak to je nujen ukrep, da gospodarstvo krene na pot okrevanja.

Argument čezmernega zategovanja pasu v bruseljskih krogih ne vzdrži več. Rast ne bo prišla zaradi povečane javne porabe, države ne morejo rasti, če večajo svoje primanjkljaje, pač pa če svoje finance spravijo v red in odhodke čim bolj uravnotežijo s prihodki. Šele nato lahko spodbujamo javno porabo.

Kakorkoli se bodo razvozlala ugibanja o morebitni evropski pomoči Sloveniji, je treba vedeti, da sistem okrepljenega evropskega nadzora ni le enosmeren, temveč je odprt v obe smeri, če države sprejmejo nujne reforme. To dokazujeta Španija in Irska, ki sta na dobri poti, da izstopita iz tega nadzora. Irska bo decembra kot prva članica iz območja evra že končala triletni program pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada. Grčija in Ciper sta sicer specifični težavi, ki zahtevata iskanje globlje sistemske razloge za položaj, v katerem sta. Če gredo stvari predaleč, jih je treba utiriti nazaj, pravijo viri v Bruslju.