Bomo izumrli zaradi bolezni?

Zdi se, da je ves svet zbolel. V zadnjih mesecih Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na širjenje virusa MERS, bližnjevzhodnega respiratornega obolenja. Samo v aprilu so zaznali 11 novih primerov, večinoma v Savdski Arabiji, pa tudi v Egiptu, Jemnu in enega v ZDA. WHO zato vsem, ki se vračajo iz teh dežel, priproča, da se ob prihodu domov testirajo.

V Zahodni Afriki razsaja ebola, ki je le v Gvineji v zadnjem mesecu zahtevala 155 življenj, saj je bolezen v 90 odstotkih smrtna in trenutno ne poznamo učinkovitega zdravila. Ebolo so kot orožje propagande uporabili celo evropski skrajneži, ki so v boju proti priseljencem razširili novice, da je ebola prav z nelegalnimi begunci prišla tudi v Evropo, predvsem v Italijo. Izkazalo se je, da je bila to le lažna novica.

Toda poleg bolezni, za katere ne poznamo zdravila, se v zadnjih letih pojavlja povečano število izbruhov bolezni, za katere smo menili, da jih že obvladujemo.

Polio v desetih državah Otroška ohromelost ali polio je dolgo časa veljala za izkoreninjeno bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija pa že od lani opozarja, da alarmantno narašča število primerov bolezni in to na vseh celinah, vključno z Evropo, kjer bolezni niso zaznali vse od leta 1998. Lani so zabeležili 417 primerov, letos samo do aprila že 68 v desetih državah. Med najbolj ogroženimi območji je Bližnji vzhod, saj se bolezen širi med otroci v taboriščih sirijskih beguncev. Sirija je sicer veljala za državo, kjer že 14 let ni bilo primera otroške paralize. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da bi lahko v prihodnjih desetletjih po vsem svetu zaradi polia ostalo paraliziranih okoli 200 tisoč otrok.

Pri nas se ni treba bati otroške paralize. "Zaradi visoke precepljenost proti otroški paralizi pri nas ni pričakovati širjenja bolezni kljub ponovnem pojavu polia v nekaterih državah sveta," je zagotovila dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Oslovski kašelj kljub cepljenju Otroška paraliza pa ni edina že obvladana bolezen, ki ta hip razsaja po svetu. Pretekli teden je Civilna iniciativa za prostovoljno cepljenje objavila sporočilo, da je v Sloveniji epidemija oslovskega kašlja ter da starše otrok, ki so bili že cepljeni, pozivajo, naj pridejo na ponovno cepljenje.

Izbruhi oslovskega kašlja se sicer pojavljajo vsakih nekaj let, letno se na svetu s to boleznijo okuži od 30 do 50 milijonov ljudi, umre pa jih okoli 300 tisoč. A za oslovski kašelj je veljalo, da se okužbo lahko prepreči s cepljenjem, ki zahteva tri odmerke cepiva. Čeprav Slovenija velja za deželo, kjer je precepljenost otrok visoka, se oslovski kašelj pojavlja tudi pri nas. V Civilni iniciativi za prostovoljno cepljenje se sprašujejo, ali je to zato, ker cepivo ni več učinkovito.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odgovarjajo, da cepljenje proti oslovskemu kašlju zagotavlja le 85-odstotno zaščito, prav tako tudi prebolela bolezen ne zagotavlja popolne odpornosti, zato je občasno potreben poživitveni odmerek cepiva tako za starejše otroke kot za odrasle.

"Oslovski kašelj je sicer v Sloveniji stalno prisoten, pojavlja se v izbruhih na od tri do pet let, tako kot v vseh razvitih državah z visoko precepljenostjo, vendar je število obolelih bistveno nižje, kot bi bilo ob slabši precepljenosti, tudi zelo težkih ali smrtnih primerov zaradi oslovskega kašlja v zadnjem desetletju nismo imeli," je obrazložila dr. Marta Grgič Vitek.

Sušica, odporna proti zdravilom Toda najbolj skrb vzbujajoča je pojavnost tuberkuloze ali sušice, v 19. in začetku 20. stoletja ene najbolj razširjenih bolezni na svetu, ki so jo z uspešno rabo antibiotikov skoraj izkoreninili. Napovedi so bile celo tako optimistične, da je Svetovna zdravstvena organizacija menila, da bo ta bolezen do leta 2015 popolnoma izkoreninjena.

A temu ne bo tako. Vsako leto na svetu vsaj osem milijonov ljudi zboli za tuberkulozo. Od tega jih skoraj dva milijona umre. Pojavila se je namreč oblika, ki je odporna proti antibiotikom. Tako imenovana multirezistentna tuberkuloza zahteva dolgotrajno zdravljenje s kombinacijo različnih antibiotikov. Ta oblika bolezni se je pojavila v 84 državah sveta. Leta 2003 pa so v Italiji opazili celo primer tuberkuloze, odporen proti vsem znanim zdravilom. Samo Evropska skupnost za boj proti tuberkulozi na leto porabi okoli 600 milijonov evrov.

Spomnimo se primera pojava tuberkuloze v ljubljanski porodnišnici iz leta 2010, ko je za to boleznijo zbolela ena od medicinskih sester. Toda kljub paniki, ki je tedaj zavladala med porodnicami, je tuberkuloza pri nas redka bolezen. "Obolevnost za tuberkulozo v Sloveniji je nizka, pri otrocih je sploh ni, tako da smo v letu 2005 prenehali neselektivno cepljenje otrok proti tuberkulozi in od takrat cepimo le otroke, ki so posebej ogroženi," je razložila Marta Grgič Vitek.

Svet brez antibiotikov Kako to, da se pojavljajo bolezni, za katere smo menili, da smo jih premagali? Eden od vzrokov je verjetno tudi težava z antibiotiki. Predvsem pri tuberkulozi je tako. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije je namreč trenutno največja zdravstvena težava na svetu odpornost povzročiteljev bolezni proti antibiotikom. V zadnjih sto letih smo živeli v zlati dobi antibiotikov, ki smo jih uživali kot bombončke in si zato zakuhali zdajšnjo paniko.

"Odpornost proti antibiotikom ni največja grožnja za zdravje ljudi, je pa zelo pomembna," meni Bojana Beovič, predsednica Sekcije za protimikrobno zdravljenje in članica Komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil: "Napredek medicine na drugih področjih, na področju onkologije, kirurgije, transplantacij in podobno, povečuje tveganje za okužbe in če te okužbe povzročajo proti antibiotikom odporne bakterije, sta trud medicine in trpljenje zaman, če okužbe ne moremo pozdraviti."

Proti antibiotikom odporna gonoreja V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je med državami, kjer so se pojavile sicer ozdravljive bolezni v neozdravljivi obliki, navedena tudi Slovenija. Kot primer države, v kateri se je pojavila proti antibiotikom odporna gonoreja, spolno prenosljiva bolezen. Toda to ni edini slovenski primer, da antibiotiki niso delovali v primeru sicer ozdravljive bolezni. "Trenutno je bolj skrb vzbujajoča odpornost povzročiteljev pogostih okužb proti antibiotikom, s katerimi smo do nedavnega varno in preprosto zdravili naše bolnike, s tem mislim predvsem okužbe sečil in okužbe v trebušni votlini," je zaskrbljena doktorica Bojana Beovič.

Težava z antibiotiki je, da so bili v preteklosti predpisani preveč lahkotno, hkrati pa jih uporabniki niso jemali dosledno, do konca predpisane terapije. To je tudi eden glavnih razlogov za pojav proti antibiotikom odporne tuberkuloze. "Zavedati se je treba, da ob jemanju antibiotikov nastajajo tudi odporne vrste. Več antibiotikov se porabi, večja je verjetnost za nastanek le-teh. Seveda je potem tudi več verjetnosti, da se okužimo s proti antibiotikom odporno bakterijo, tudi če sami nismo jemali antibiotikov," meni Jana Kolman z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V Sloveniji manj antibiotikov Toda v Sloveniji smo kljub temu na boljšem kot v drugih državah. V primerjavi z Evropo je pri nas poraba antibiotikov pod evropskim povprečjem, saj je po raziskavah Eurostata pri nas denimo v letu 2012 antibiotike uporabljajo le 27 odstotkov državljanov, kar je veliko manj, kot je evropsko povprečje okoli 40 odstotkov. "Pri nas je bilo verjetno nekaj 'lahkotnosti' pri predpisovanju na račun tega, da ljudje niso bili dovolj ozaveščeni in so od zdravnika pričakovali, da jim bo predpisal antibiotik, in so ga po tem tudi ocenjevali," meni Kolmanova.

"V Sloveniji nam je uspelo zmanjšati predpisovanje antibiotikov na recept za četrtino, v bolnišnicah lahko govorimo o stabilizaciji porabe, če se primerjamo z najboljšimi v Evropi, lahko predpisovanje na recept zmanjšamo vsaj še za četrtino," je optimistična doktorica Beovičeva.

Torej le ni vse tako črno, kot se zdi. Morda zaradi izbruhov epidemij bolezni in težav z antibiotiki kljub vsemu ne bomo izumrli. Toda vseeno je potrebna dobra mera pazljivosti. "Podatki in izkušnje v svetu kažejo, da je treba pojav odpornih bakterij jemati skrajno resno in preprečevati širjenje takih sevov med ljudmi," opozarja Kolmanova.