Ali dvig minimalne plače pomeni tudi večjo brezposelnost?

Vprašanje minimalne plače v ekonomski teoriji je po besedah ekonomista Janeza Malačiča zelo protislovno. Prakse v državah članicah EU se namreč razlikujejo, čeprav jih večina ta institut pozna. V zadnjem času se je o tem veliko razpravljalo v Nemčiji, ki je v skladu s koalicijsko pogodbo nazadnje zvišala minimalno plačo.

Zadnje zvišanje minimalne plače v Sloveniji je bilo občutno previsoko V Sloveniji se je minimalna plača leta 2010, torej v času krize, ko so zaposlitve že izginjale, povečala za okrog 23 odstotkov. "V tem primeru je šlo brez dvoma za previsok dvig. Nov dvig minimalne plače bi v razmerah, ko v mnogo dejavnostih v Sloveniji plače stagnirajo, še povečal število prejemnikov teh plač. Koncentriral bi njihovo število ob minimumu in povzročil prelivanje višje po porazdelitvi. Hkrati bi pomenil tudi težave na področju motivacije delavcev s plačami, ki so nekoliko nad minimumom. S tega vidika nov dvig ne bi koristil slovenskemu gospodarstvu in njegovi konkurenčnosti," pojasnjuje profesor Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete.

Kako realna je možnost dviga plač, je po njegovem mnenju odvisno od moči in vpliva sindikatov. V zvezi svobodnih sindikatov so sicer pred dnevi dejali, da bodo v letošnjem letu zahtevali dvig minimalne plače. Malačič ob tem meni, da vpliv sindikatov verjetno ni tako velik, da bi jim lahko uspelo.

Zahteva sindikatov po dvigu minimalne plače ekonomista Mateja Lahovnika ne preseneča. Minimalna plača praktično ne pokriva več niti vseh življenjskih stroškov, zato je povsem pričakovana in upravičena. "Ko je Cerarjeva vlada povsem popustila sindikatom javnega sektorja, je bilo pričakovati, da bodo tudi preostali sindikati zahtevali vladno popuščanje na področju minimalne plače," pravi Lahovnik, ki ob tem vidi še dodaten razlog za sindikalne zahteve. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo namreč upokojencem z manj kot 750 evri pokojnine poleti izplačal dodatek, ki naj bi bil nekakšen socialni korektiv.

Z nižjo obremenitvijo bruto plač bi bili zadovoljni vsi A Lahovnik ključno težavo v Sloveniji vidi v preobremenjenosti bruto plač. "Vlada bi sindikatom lahko prišla nasproti z nižjo obdavčitvijo bruto minimalnih plač, za ta znesek pa bi se nato zvišale minimalne plače najslabše plačanih delavcev. S takšnim dogovorom bi bili zadovoljni vsi, tudi delodajalci, saj ne bi bremenili gospodarstva. Ker so zaposleni z minimalnimi prihodki primorani vso svojo plačo preliti v potrošnjo, pa bi velik del tega denarja, prek davka na dodano vrednost, država na koncu dobila vrnjen v proračun," meni nekdanji gospodarski minister.

Po njegovem mnenju lahko zato zvišanje minimalne plače prinese splošne koristi delavcem z najnižjimi dohodki, s posledično večjo potrošnjo prebivalstva pa tudi gospodarstvu v celoti.

"Povečana minimalna plača prinese koristi tistim delavcem, ki obdržijo službo, tistim, ki jo zaradi previsoke minimalne plače izgubijo, pa ne. To škodo lahko družba kompenzira z nadomestilom za brezposelnost, vendar jo težko v celoti nadomesti. V slabih časih in v dejavnostih, ki imajo nizko produktivnost, takšen ukrep prinese več škode kot koristi," je prepričan Malačič. Priznava, da bi bila lahko, če bi bilo v družbi več produktivnega dela, takšna politika tudi koristna, saj spodbuja opuščanje manj produktivnih zaposlitev. "Težava pa je, da ob izredno visoki brezposelnosti že sicer vlada veliko pomanjkanje zaposlitev, zato taka politika v Sloveniji nima omenjenega učinka. Je samo še en kamenček več v mozaiku težav s konkurenčnostjo slovenskega gospodarstva," je jasen Malačič.

Zvišanje plač iz leta 2010 glavni vzrok za izgubo 15 tisoč delovnih mest Malačič še pravi, da je bilo v Sloveniji narejenih kar nekaj študij, ki so proučevale vpliv dviga minimalne plače iz leta 2010 na zaposlenost. "Ker je šlo za zelo veliko povečanje, je jasno, da je ta dvig zaprl večje število zaposlitev. Po okvirnih ocenah je bilo izgubljenih nekje od 15 tisoč do 20 tisoč delovnih mest. To pa ni bila edina negativna posledica dviga, saj je ta povzročil veliko koncentracijo pri minimalni plači, težave z motivacijo delavcev s plačami nekoliko nad minimumom in porušenje porazdelitve plač," pojasnjuje Malačič.

Kako bo dvig minimalne plače obremenil nemško gospodarstvo? V Nemčiji bodo višjo minimalno plačo uvajali postopno, in sicer od začetka letošnjega leta do leta 2017. Od nje naj bi imelo korist več kot pet milijonov zaposlenih v slabo plačanih sektorjih. V skladu z raziskavo inštituta Ifo iz Münchna bo uvedba minimalne plače najbolj prizadela družbe, ki delujejo na področju gostinstva in hotelske ponudbe. Sledijo prodajalci na drobno, ponudniki storitev in proizvodni sektor.

V raziskavi, v katero je bilo vključenih več kot 6.300 podjetij, je 26 odstotkov podjetij napovedalo zvišanje cen, 23 odstotkov jih bo zmanjšalo nagrade, 22 odstotkov podjetij pa se bo poslovilo od nekaterih sodelavcev. Ob tem jih bo 18 odstotkov skrajšalo delovni čas, 16 odstotkov pa oklestilo investicije. Največ podjetij sicer napoveduje kombinacijo teh ukrepov.

Po pisanju ameriške revije Pacific Standard so ekonomisti v več študijah skušali oceniti učinke dviga minimalne plače na zaposlovanje. Dva izmed njih, Hristos Doucouliagos z avstralske univerze Deakin in T. D. Stanley z ameriške univerze Hendrix, sta preučila skoraj 1.500 ocen učinka dviga minimalne plač na zaposlovanje delavcev in ugotovila, da se brezposelnost v omenjenih primerih ni bistveno spremenila.