Povejte to s kondomom

Že dolgo ni kakšna novica iz Vatikana vzbudila tolikšne pozornosti kot to, da je papež Benedikt XVI. domnevno dovolil uporabo kondomov. Dovoljenje se nanaša le na "določene primere": na (okužene) prostitut(k)e oziroma na zmanjševanje nevarnosti širjenja virusa HIV. Glede na to, da je Cerkev doslej strogo prepovedovala kakršnokoli kontracepcijo, se zdi, da gre za revolucionarno stališče. Sploh zato, ker so se na papežev "blagoslov" nemudoma odzvali v Združenih narodih in ga označili za "pomemben in pozitiven korak". Mogoče pa je šlo le za navidezen korak svetega očeta.

Lani je papež med obiskom v Afriki izzval ostre polemike z izjavo, da kondomi ne morejo reševati ničesar. V najnovejši izjavi, ki naj bi legalizirala omejeno uporabo kondoma, še vedno poudarja, da problema (aidsa) ni mogoče reševati z razdeljevanjem kondomov; po njegovem mnenju zanašanje na kondom pomeni banalizacijo spolnosti, ko ta ni več izraz ljubezni, ampak le še svojevrstna droga. Pontif šele po tem pove, da bi (uporaba kondoma) lahko bila utemeljena v posameznih primerih, ko prostitut uporablja kondom. To je tudi njegov prvi korak k moralizaciji, odgovornosti in obnovi zavedanja, da vse le ni dovoljeno in da nekdo ne more storiti vsega, kar si želi.

Poznavalci menijo, da je papež javno oznanil nekaj, o čemer moralni teologi razpravljajo že leta, in da je pač izbral manjše zlo oziroma blažjega hudiča. A se zdi verjetneje, da je le dodatno razložil in pojasnil svoje lansko "afriško stališče" in da pri njem trdno vztraja, doktrina Cerkve pa ostaja nespremenjena. Izbira prostitutov (v italijanščini je izraz prostitut-ka dvoumen) za objekt papeževega "blagoslova" je mogoče nenavadna, ni pa naključna: prostitut kondoma seveda ne more uporabljati kot kontracepcije, papeževo (pogojno) dovoljenje pa zato ni v nasprotju s stališčem Cerkve. Po drugi strani pa se je ob globalni polemiki, ki jo je papež sprožil z izjavo na lanski afriški turneji, treba spomniti še enega lanskega škandala – ko je konservativni brazilski nadškof iz Cerkve izobčil zdravnika in mater, ki sta devetletni deklici pomagala storiti splav po tem, ko je po večletnem očimovem spolnem zlorabljanju zanosila. Vatikan je svojega nadškofa vzel v bran in zavzel stališče, da je splav resnejši zločin od posilstva.

Papež je ob domnevni koncesiji za kondome spregovoril tudi o duhovniških pedofilskih zlorabah, a pri tem kaj dlje od splošne zgroženosti (nad razsežnostjo problema na eni strani in nad zoprnimi mediji na drugi) ni prišel. Nedvomno je javnosti glede tega dolžan še veliko odgovorov, kondomi pa so v tem smislu lahko le sredstvo prikrivanja pravega (spolnega) problema Cerkve. Nekakšen vatikanski krizni menedžment.

In ne nazadnje: kaj lahko pomeni papeževa "revolucionarna" gesta v 21. stoletju, ko večina nominalnih katolikov sploh ne upošteva več verskih dogem in prepovedi? In ko čedalje več ljudi svobodno izmenjuje informacije ter globalno komunicira med seboj? Nič drugega kot to, da njemu in Cerkvi še vedno ni jasno, da njegovo mnenje (stališče) ni nič bolj relevantno, bolj pomembno ali bolj posebno kot mnenje kogarkoli drugega. Del te hirajoče igre globalnega nadzora so tudi mediji, vlade, Združeni narodi … vse neštete organizacije, ki svojo moralno avtoriteto (in prisilo) utemeljujejo na strategiji neenakosti. Počasi bodo morali spoznati, da lahko na prihodnost računa le še razumna utemeljitev.