Pomirjevala

Stres je zahrbten spremljevalec vsakdana, ki ga je težko opisati, še težje pa prepoznati. Številni so dogodki ali stanja, ki pripeljejo do občutkov zaskrbljenosti, tesnobe, nemoči, strahu, jeze, nezbranosti, torej skupnih imenovalcev stresa, ki jim včasih morda nismo kos.

Eni prisegajo nanje, drugi jih odklanjajo Vsekakor sta pri obvladovanju teh težav najpomembnejša značaj in močna volja. Ker smo ljudje zelo različni, mora vsak zase poiskati način za odpravljanje vzrokov in posledic stresa. Medtem ko eni prisežejo, da jim pomirjevala brez recepta zelo pomagajo pri iskanju moči in zbranosti, drugi menijo, da jih ne potrebujejo in da lahko sami nadzorujejo razmere, tudi takrat, ko so izzivi večji kot običajno. Najbrž imajo oboji prav, enim pač dobro denejo, drugi pa ne čutijo potrebe, da bi jih jemali, niti občasno ne.

Pomirjevala, ki so na voljo brez recepta, so izdelana na osnovi naravnih učinkovin, zato stranskih učinkov bržkone ni, tudi po prenehanju jemanja se ne pojavijo znamenja abstinenčne krize ali odvisnosti. Primerna so tako za priložnostno kot tudi za redno uporabo, že od najstniških let, zatrjujejo njihovi proizvajalci.

Močnejša pomirjevala le pod strokovnim nadzorom Sredstva za samozdravljenje so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Tam zagotovo lahko ponudijo tudi kakšen odgovor in strokovni nasvet, a kot sporoča tudi proizvajalec najbolj znanega tovrstnega izdelka: noben nasvet strokovnjaka ne more nadomestiti obiska pri osebnem zdravniku.

Po drugi strani pa so samoiniciativni izleti v vode močnejših zdravil, ki so na voljo samo na zdravniški recept, lahko izjemno nevarni. Močnejša pomirjevala niso prav nič nedolžna, saj lahko imajo poleg želenih tudi neželene učinke med jemanjem ali po prenehanju jemanja, zato jih ne bi smeli jemati na svojo roko, brez zdravniškega recepta. Kadar stresne razmere zares uidejo nadzoru, je strokovna pomoč nujna, ne le zaradi morebitnega predpisovanja teh zdravil, temveč zaradi celovite obravnave.

Orožje proti strahu Nešteto je okoliščin, ki nas lahko pripeljejo do stresa in različni so načini, kako se jih ljudje lotevamo. "Pomirjeval nikoli ne jemljem, le dvakrat sem jih, da prevladam svoj edini veliki strah," nam je povedala mlada in prikupna družboslovka Cvetka R. "Težko mi je priznati, a bojim se vožnje z letali, pred mano je bil medcelinski polet, polnih 10 ur strahu in negotovosti, še enkrat toliko za pot nazaj. Nemiru ni bilo konca, tiste tabletke brez recepta mi zanesljivo ne bi zadoščale, zato sem šla k svoji zdravnici na posvet. Ona pa me ni želela razumeti in mi ni predpisala močnejših pomirjeval, a sem jih dobila v tujini brez recepta, kar v lekarni, po pogovoru s farmacevtom. A priznam, spila sem kakšnega več, kot so mi v lekarni svetovali, strah je hudič. Zaspala sem kot dojenček, kar vztrajno so me morali buditi, da na priključnem letališču ne bi zamudila letala. Ko smo prišli na cilj, me je bolela glava in sem šla spat – ni bilo prijetno, nisem ponosna nase, kaj morem," gre Cvetki kar težko iz ust.

In če ne bi dobila tabletk? "Najbrž bi prav tako šla na pot, a se ne upam niti pomisliti, kako težka bi bila sebi in potnikom okoli sebe," nam je povedala.

"Tako jezen pa še nisem bil" Strah pa še zdaleč ni edina življenjska okoliščina, ko ljudje tolažbo in pomoč poiščejo v pomirjevalih. Samostojni podjetnik Alen F., ki zase v svojih zgodnjih tridesetih letih pravi, da je moški v najboljših letih, velja za umirjenega človeka, zatrjujejo njegovi prijatelji. "Enkrat pa mi je prekipelo. Ti obrtniki mislijo, da z nami lahko počnejo, kar hočejo. Obljubljal je, kdaj bo prišel, pa ga kar zlepa, brez besede, ni bilo, rok za dokončanje del se je kar odmikal. Sprva sem bil miren, on pa je to samo še bolj zlorabljal, na koncu, en mesec po dogovorjenem roku, pa mi je izstavil bistveno višji račun od dogovorjenega. Takrat pa mi je počilo. To nisem več bil jaz, ampak dovolj sem imel vsega. Resda sem potrpežljiv, a vse ima svoje meje, imam tudi nekaj ponosa. Besede so tekle iz mene kot pri monsunskih poplavah, a moral sem mu povedati, kar mu gre. Ko pa sem opravil z njim, sem čutil, da sem ravnal prav, a moji živci so še naprej trepetali, prvič sem začutil, da upravljajo z mano,ne obratno. Ko tudi zvečer še nisem bil v svojih ustaljenih tirih, sem se odločil, da spijem eno tabletko pomirjevala, ki se ga dobi brez recepta. Ne vem, ali od tablete, utrujenosti ali vsega po malem, a čez 20 minut sem bil v postelji umirjen in pomirjen tako, da nisem več vedel niti zase, kaj šele za obrtniške zvijače in druge svetovne skrbi," nam je zaupal Alen, čigar edina izkušnja s pomirjevalom brez recepta je bila nedvomno pozitivna.

Kar enim pomaga, pri drugih ne učinkuje Toda zmotno je pričakovati, da bodo pomirjevala vedno in pri vsakomur dosegla želen učinek. "Včasih se kar nabere vse naenkrat, ves hudič najraje pride hkrati," potoži Tanja A., gospa, ki že skrbi za svoje vnuke, a ji videz ne razkrije njenih let. "Nikoli nisem verjela v pomirjevala, le enkrat so me prevzela, a mi tudi takrat niso nič pomagala," se spominja tistega večera, ko ji je mož nenadoma končal v bolnišnici (in se na srečo čez nekaj dni iz nje tudi vrnil), vnuk na urgenci, ker se je na poti iz šole spotaknil in si zlomil roko, sama pa je pred tem izgubila denarnico (ki jo je naslednji dan pošteni najditelj vrnil z vso vsebino, pa niti denarja za pijačo ni želel kot nagrado). "Spomin na ta večer je poln lukenj, vem pa, da sem v nekem trenutku ugotovila, da sem spila kar ves zavojček tistih pomirjeval brez recepta – a kljub temu vso noč nisem spala," se spominja prešerna gospa Tanja.

Tudi mladi diplomant Jože M. ne zaupa pomirjevalom, a to zato, ker se je sam tako odločil. "Pripravljal sem se na najtežji izpit svojega študija. Nisem se zavedal, da bi zaradi tega bil kaj drugačen, verjetno zato, ker so te dni, ko sem se učil, zame obstajali samo zapiski in knjige, a večer pred izpitom me je dohitelo. Imel sem občutek, da nič ne vem, po naši kmetiji sem taval skoraj vso noč. Zjutraj, preden sem se odpravil v Maribor na izpit, mi je mami, ki je zdaj že bila bolj zaskrbljena kot jaz, ponudila tabletko, tisto brez recepta. Pomiri se, Joško, mi je rekla, a jaz nisem razumel, zakaj bi zato moral spiti tableto. Dal sem jo v žep in sem jo med vožnjo z vlakom, še vedno živčen in prestrašen, še večkrat pogledal. Priznam, mikala me je nekaj časa, to bi bila zame prva takšna tabletka, a ko je vlak tik pred mariborskim kolodvorom prečkal Dravo, sem se odločil, da globoko vdihnem, zberem vse svoje moči in se pomirim kar sam. Dejal sem si, da zmorem tudi sam, brez tabletke. Zalučal sem jo v Dravo in to mi je dalo novo moč, moj nemir je odletel skoraj tako hitro kot odvržena tabletka. Ne da se hvalim, a ta izpit sem naredil kar z devetko," nasmejano pove Jože.