Kako prepoznamo hrano, ki je gensko spremenjena, in zakaj se je bojimo

Gensko spremenjeni organizmi imajo v Sloveniji izjemno negativen prizvok. V javni razpravi o osnutku zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki je trajala od 29. aprila do 29. maja, je zainteresirana javnost izrazila svoja jasno oblikovana stališča. Medtem ko del strokovne javnosti tovrstno pridelavo rastlin podpira, v veliki večini javnosti prevladuje mnenje, da je treba gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji prepovedati.

Če najprej razčistimo temeljne pojme. Kaj je glavna razlika med gensko spremenjenim organizmom in tistim, ki to ni?

Pravzaprav je problematičen že izraz, gensko spremenjeni smo vsi organizmi od nekdaj. Genske spremembe so evolucijsko gibalo. Zaradi tega smo danes ljudje in nismo kaj drugega. Pravzaprav gre za metodo preciznega žlahtnjenja, pri katerem vemo, katere posamične gene prenašamo iz organizma v organizem z nadzorovanim postopkom. Morda je izraz prevzet zato, ker temu postopku prenosa pravimo genski inženiring.

Bistvo metode je v tem, da lahko gene izoliramo iz kateregakoli organizma, nismo več vezani na sorodnost, in jih potem vstavimo v drug organizem. Do zdaj je šlo večinoma za razmeroma majhno število genov. Enega, dva ali tri. Počasi se tudi to število povečuje. Na primer riček, ki tvori dolge omega tri maščobne kisline, ima sedem dodanih genov, pretežno izoliranih iz alg. Vse več je tudi genov, ki so tvorjeni povsem na novo, torej sintetičnih.

Zakaj smo sploh začeli pridelovati gensko spremenjeno hrano? Ali "običajna" hrana ni bila dovolj?

Začeli smo z zdravili, kjer se ta metoda že dolgo časa uporablja. Inzulin na primer tvorijo bakterije, v katerih je človeški gen. V hrani se je to pojavilo malo pozneje, ker je bilo mikrobe lažje gensko spreminjati.

Zakaj? Žlahtnitelji od nekdaj iščemo čim bolj uspešne metode žlahtnjenja. Razvili smo jih že celo vrsto, to je samo ena od njih. In s temi metodami smo v 20. stoletju izjemno povečali uspešnost kmetijske pridelave. Na hektarju znamo pridelati približno petkrat več kot s starimi sortami.

Drugi cilj žlahtnjenja je tudi večja kakovost, tako prehrane kot tega, da se rastline same branijo pred škodljivci. To vse sicer dosegamo tako s klasičnimi kot sodobnejšimi metodami. Vendar s sodobnejšo metodo genske transformacije to dosežemo lažje in hitreje. To je bistvena razlika. Poleg tega lahko s to metodo dodamo rastlinam povsem nove lastnosti, kakršnih na običajen način ne bi mogli. Recimo, provitamin A je v korenčku ali koruzi, zdaj je tudi v gensko spremenjenem rižu.

V javnosti na splošno prevladuje zelo negativen odnos do GSO. Ljudje so zaskrbljeni zaradi varnosti te hrane. Kako si lahko ustvarijo objektivno mnenje, če se zdi, da si tudi znanost na tem področju ni povsem enotna?

Glede znanosti se ne bi strinjal. Vedno boste našli nekaj posameznikov, ki bodo izkoristili to medijsko odmevnost in prestrašenost prebivalstva ter pristavili svoj lonček. Siceršnja znanost ni čisto nič razdeljena. Vse akademije znanosti, vse regulatorne organizacije, vsi, ki karkoli pomenijo v znanosti, trdijo ne samo, da to ni nič nevarnega, ampak da je celo manj nevarno kot običajne, starejše metode. Ne smemo pozabiti niti, da to ni več nova metoda, poznamo jo že več desetletij.

Kar zadeva prestrašenost prebivalstva, je jasno, da je strah navzoč. Kakšne novice pa lahko spremljajo o tem zadnjih 20 let. Razmerje pozitivnih in negativnih novic je vsaj ena proti deset, če ne več. In logično je, da boš, če to poslušaš iz dneva v dan, verjel. Tudi sam bi verjel, če bi na kakšnem drugem področju, na katerega se ne spoznam, prejemal take informacije.

Še en razlog pa je, da se o tem razpravlja že 20 let. V tem obdobju niti slovenski kmet niti slovenski potrošnik nista imela možnosti, da bi se sama seznanila s temi sodobnimi sortami. Kmet nima pravice pridelovati kakšne sodobne sorte, potrošnik pa ne more ničesar kupiti v trgovini. Na policah izdelka ne boste našli, o tem lahko samo poslušate.

Kaj je potem po vašem mnenju v ozadju pojava, da se je v javnosti razširilo tako negativno mnenje, če to ni, kot ste dejali, nič slabega in škodljivega?

Razlogov je več. Začelo se je že v osemdesetih letih, ko se je v ZDA vzpostavila zakonodaja, kako naj bi se to področje reguliralo. Postavili so namreč bistveno strožjo zakonodajo od že obstoječe za registracijo novih sort. Največje podjetje je šlo v Belo hišo lobirat za to, da bi se to področje še dodatno čim bolj strogo reguliralo, to so tudi dosegli. S tem so postopek trženja močno podražili in tako vzpostavili monopol.

Evropa je to zakonodajo prevzela in jo v nekaj letih pripeljala do še hujšega nesmisla. Do takega, ki je na koncu povzročil popolno politično blokado. Skoraj ničesar namreč ne sproščamo v pridelavo že 17 let. Potem pa so se k temu, ko je strah že obstajal, priključila še razna zelena gibanja, na primer Greenpeace, Friends of the Earth in drugi, katerih priljubljenost je pešala. Pešala je, ker so njihova glavna področja, za katera so se utemeljeno zavzemali, na primer boj proti jedrskim poskusom v naravi, boj proti pobijanju kitov ali tjulnjev ali boj za čisto okolje, prevzele vodilne stranke v državah. To pomeni, da so potrebovali nove izzive, s katerimi bi lahko prepričali darovalce, da jih je treba podpreti. Eno od sredstev so našli tudi v strašenju z gensko spremenjeno hrano.

Povsem na koncu so se temu priključili še politiki. Vsaj evropskim politikom zelo ustreza, da ta strah obstaja, ker se lahko postavijo v položaj: "Izvolite mene in bomo to izločili iz vaše prehrane." Naravnost smešno je opazovati, kako politiki finančno na vse načine podpirajo tako imenovane nevladne organizacije, ki jih nato napadajo kot nekaka neodvisna "vest človeštva".

To je nekakšen začaran krog, ki se tako ne bo nikoli končal.

Ko sva ravno pri politiki. Razprava o novi zakonodaji na področju ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi je bila pred časom končana. Kakšno je vaše mnenje o tem predlogu zakona?

Znanstveniki smo popolnoma jasno povedali, da s tem škodujemo samim sebi in da se zato s prepovedjo ne strinjamo. Slabo je tudi, ker je to že drugi zakon, ki preprečuje pridelavo. Oba imata tudi drakonske kazni in podobna določila, ki pridelavo v celoti prepovedujejo.

Zanimivo je, da se slovenski kmetje s prepovedjo ne strinjajo, vsaj kolikor lahko vidimo v dosedanjih izjavah. Iz preprostega razloga, ker se upravičeno bojijo, da bo konkurenca imela uspešnejše sorte in bo zato lahko bolj učinkovito pridelovala, hkrati pa bodo oboji pridelke tržili na skupnem evropskem trgu.

V Sloveniji gensko spremenjeni organizmi tako sploh niso dostopni?

Na slovenskem trgu v pridelavi ni prav nobenega. Tudi v trgovini bi morali iskati z lupo, da bi morda našli kakšno čokoladico, na kateri bi pisalo, da gre za na primer ameriški proizvod, ki vsebuje izvleček iz soje, kar je razumljeno kot GSO.

To pa ne velja za krmo. Eno je hrana ljudi, drugo je krma. Pri krmi smo že dolga leta eden od večjih uvoznikov zlasti gensko spremenjene soje. Sojo uvažamo predvsem kot beljakovinsko krmilo. Natančnih podatkov, koliko je v Sloveniji porabimo, nimamo, je pa uvozimo 300 kilogramov na prebivalca. Mogoče je bolj prava številka 40 kilogramov porabe na prebivalca, ker gre preostalo v tranzit, a je to še vedno veliko.

Glede na to, da lahko na nekaterih proizvodih na trgovinskih policah opazimo napise "brez GSO", ali to pomeni, da tista živina, s katero so dobili ta izdelek, ni bila krmljena s tovrstno krmo?

Natanko tako.

Lahko GSO prepoznamo na videz in ali ima takšna hrana drugačen okus?

Če bi bil to črn paradižnik, bi ga najbrž prepoznali, če bi bil oranžen ananas, bi ga tudi prepoznali. Če bi imeli jabolko znane sorte, ki bi ga prerezali in ne bi potemnelo, potem bi ga tudi prepoznali. Če bi imeli krompir, ki se ne obtolče, bi ga mogoče tudi prepoznali. Opazili bi modre vrtnice in nageljčke.

To so znaki, ki so vidni. Pri večini drugih, sploh tistih, ki so v prvi generaciji in se največ pridelujejo, pa vidnih razlik ni. Je pa to mogoče nedvomno testirati. V Sloveniji imamo več laboratorijev, ki to že leta tudi počno in tako preverijo, ali so deklaracije pravilne.

Če razčistimo še nekaj trditev, ki krožijo v javnosti o GSO. Med drugim o škodljivosti te hrane, da naj bi na primer povzročala alergije. Ali vendarle obstajajo kakšni škodljivi učinki genskega inženiringa?

Ravno alergije so lep primer. Legitimen strah, da bi neki novi protein, ki ga vstavimo, lahko povzročal alergije. Treba je povedati, da je to lastnost le pri GS-sortah v postopku sproščanja mogoče preverjati. In če bi bil novi protein lahko alergen, take sorte ne bi sprostili. Skratka, v hrani, ki je zdaj na trgu, tega ni. Nasprotno pa znamo prav s to tehnologijo iz hrane odstraniti znane alergene.

In govorice, da bi lahko GSO povzročali celo raka?

O tem sem že večkrat bral. Običajno zapišejo, da nasprotniki pravijo, da lahko GSO povzročajo alergije in raka in ne vem, kaj še vse. To je ena izmed floskul, ki se širi. Seveda, bila bi res katastrofa, če bi proizvajali kaj takega. Znanstveniki se trudimo ne le, da česa takega ne delamo, temveč se trudimo prav nasprotno: narediti hrano, ki bo pojavnost raka zmanjšala. Omenjeni črni paradižnik je že tak, krompir brez akrilamida tudi. Zato tudi trdim, da je ta hrana ne samo enaka, ampak bolj varna od obstoječe.

Pred letoma sem to prikazal v govoru TEDx tako, da sem pokazal seznam 1.700 člankov, ki govorijo o tem, zakaj znanstveniki vemo, da je ta hrana varna. Hkrati sem prikazal ljudi na cesti, ki vpijejo, da to ni dovolj testirano. Kateri od teh protestnikov je pa kdaj prebral katerega koli od teh 1.700 člankov? Če bi prebirali samo naslove, bi potrebovali štiri ure. Skratka, ta hrana je izjemno podrobno testirana. Bolj skoraj ne bi mogla biti. Nobena hrana ni tako testirana kot ta. Da je varna, vemo, ker so bile opravljene številne študije. Da, tudi večletne.

Še en očitek leti na korporacije, in sicer da jim gre samo za zaslužek. Ali se lahko v tem procesu pojavljajo zlorabe, ki bi lahko škodovale ljudem?

Ljudem ali okolju ne, ker se to, kot sem rekel, preverja. Kar zadeva velike korporacije, jim jaz očitam to, da se sistematično trudijo, da bi ohranjale monopol. Uspeva jim prek zelo stroge državne regulative. Bolj kot so ljudje prestrašeni, bolj države povečajo zahteve, kaj vse je treba testirati, sredstva za to pa zberejo samo velike korporacije. Hvalijo se na primer s tem, da morajo zbrati približno 35 milijonov evrov, da pride na trg ena sorta. To je seveda slabo zato, ker manjši inovativni laboratoriji ne morejo priti neposredno do potrošnika. Mislim, da to počno namenoma. To jim očitam, vsebinsko pa jim ne morem očitati ničesar, ker gre za sodobna podjetja, katerih proizvodi so vsekakor vrhunski.

Slovenski kmet je v zadnjih letih doživljal različne vzpone in padce. Eno leto je bila letina dobra, drugo ne. Vremenske razmere mu nikakor niso prizanašale in doletelo ga je vse od suše do toče in pretirane vlage. Kako bi na tem področju GSO lahko pomagali slovenskemu kmetu?

To je ena od novejših usmeritev v žlahtnjenju z genskimi transformacijami. Pravimo ji odpornost na tako imenovane abiotske strese. To lahko pomeni sušo ali poplavo, zmrzal in podobno. Izvajamo izboljšanje rastlin za abiotske strese in to je tretja generacija, ki bo počasi prihajala na polja. Nekaj jih je že, večina pa še ni sproščena. Sorte, odpornejše na sušo, so na primer že na trgu, ampak ne pri nas. Tega se pridelovalci vsekakor lahko veselijo.

Zdi se mi, da je to zelo pomemben sklop, tudi zaradi tega, ker se lastnosti takih sort ne spreminjajo. Na primer odpornost na škodljivce (biotske dejavnike) se lahko spreminja zaradi mutacij patogena. Lahko se torej pojavi nov škodljivec, ki bo kljub temu, da si dodal gen, še vedno povzročal bolezen, medtem ko so abiotske lastnosti trajne. Če neka rastlina bolje izkorišča dušik ali fosfor in zato potrebuje manj gnojil, bo ta lastnost trajna. In take rastline že imamo.

Ampak glede na to, kakšen odnos do tega imamo v Sloveniji …

Tega pač ne bomo imeli, še naprej bomo tudi po nepotrebnem obremenjevali okolje.

Pa bi si upali napovedati, kdaj bi to vendarle lahko prišlo k nam oziroma do slovenskega kmeta?

Najprej mora priti do potrošnika. Če bi imel on prek trgovine priložnost spoznati nekaj konkretnih proizvodov, ki bi mu koristili, bi se stanje spremenilo. Tudi kmetje bi se zagotovo zavzemali za marsikaj, a marsičesa niti ne vedo. Slovenski kmetje niso imeli še nikoli priložnosti izkusiti kaj takega, o koristih sodobne izbire jim niti ne smemo predavati.

Trenutno zelo aktualen primer v povezavi z GSO so tudi olja s transmaščobnimi kislinami, ki so jih v ZDA prepovedali. Bi to lahko uvedli tudi pri nas?

V ZDA si to lahko privoščijo, saj dvoje podjetij že nekaj let ponuja sojino olje, ki ima zvišan odstotek oleinske kisline in je obstojno tudi brez hidrogenacije. Ta namreč povzroča pojav transmaščobnih kislin, škodljivih za zdravje. Težavo so torej rešili z gensko spremenjenimi sortami. Dvomim, da bi transmaščobe lahko prepovedali tudi v Evropi, razen če bomo tudi to reševali z uvozom.

Glede na to, da sami zagovarjate genski inženiring. Če bi imeli na izbiro hrano, na primer jabolko ali koruzo, ki je gensko spremenjena, in tisto, ki ni. Katero bi izbrali in pojedli?

Seveda sodobno. Najprej pa bi me zanimalo, za katero lastnost sploh gre in kako mi ta nova lastnost koristi. Na primer v ZDA in Kanadi bi lahko kupil jabolko, ki po razrezu ne potemni, kar je pomembno zlasti za krhlje. V sosednji Avstriji proučujejo jablane brez alergenov, ti številnim povzročajo težave, celo če gre le za jabolčnik. Vsekakor bi izbral tisto sorto, ki ima dodatno izboljšano lastnost, ker vem, kaj bi s tem pridobil. Tudi drugi bi to prej ali slej ugotovili sami od sebe. Ljudje smo radovedni, le izbiro nam v Evropi odrekajo. Namesto nas se odločajo politiki. V resnici marsikoga to področje zelo zanima.

Ker omenjate koruzo, ki je edina gensko spremenjena rastlina, pridelovana v Evropi, povejmo, da ima dodan en sam gen zato, da ji ne škodi koruzna vešča. Da ta ne dela rovov po rastlini in storžu. Znano je, da ta sorta ni boljša le zaradi tega, ker se zato steblo ne lomi, ampak tudi zato, ker se v te rove sicer lahko naselijo glivice, ki pa izločajo mikotoksine. In dokazano je, da je v koruzi, ki je gensko spremenjena, manj mikotoksinov kot v običajni, zato pa je bolj zdrava. Pri sladki koruzi v ZDA velja, da gensko spremenjene ni treba škropiti z insekticidi, kar pa ne velja za običajno, saj to škropijo mnogokrat. Zato bi logično izbral gensko izboljšano.