It's Only Rock 'n' Roll

Eden od najboljših ljubljanskih koncertov je bil zagotovo Motorhead pred davnimi leti v Hali Tivoli. Zapomnil sem si ga tudi po tem, da je kreten iz publike v Lemmyja vrgel kovanec z obrušenim robom in ga nevarno porezal po roki. Koncert so prekinili, po dolgih minutah se je ekipa le vrnila na oder, Lemmy pa je odmoraliziral pridigo o tem, da se kaj takega ne dela, in da gre konec koncev le za rock 'n' roll. Njegov odziv me je razočaral: ali ni rokerska poza to, da greš čez vse? Tako kot prvi pevec Laibacha, ki je na koncertu v Križankah dobil v glavo steklenico in ni niti trznil, ko mu je po obrazu polzela kri. Ali pa vsaj tako kot VD, slavni bobnar Električnega orgazma: na koncertu med olimpijado v Sarajevu je neki kreten iz publike vrgel steklenico na oder, oplazila je Giletovo glavo, potem je teatralno padel in koncert je bil prekinjen. Čez nekaj minut se je na oder vrnil le VD in s svojimi 40 kilogrami, gol do pasu, vpil: "Pridi sem gor in se stepi z mano, če si upaš!" Ni si upal, kot smo izvedeli pozneje, je bil tako ali tako neki popolnoma pijani avstralski navijač. Res bi šlo lahko le za rock 'n' roll, če veliki manipulator Malcolm McLaren v osemdesetih ne bi razkril, da gre za veliko rock 'n' roll prevaro. Ne prav nedolžen dokaz o tem smo pravkar doživeli na domačih tleh. Punk skupina Niet bi morala pred dnevi nastopiti na jubilejnem festivalu Nočna izmena, ki se že deset let dogaja na dvorišču Salonita Anhovo. Ker pa Nieti niso hoteli podpisati pogodbe, v kateri je pisalo, da ne smejo omenjati preteklosti podjetja Salonit Anhovo (sicer bi morali plačati 10 tisoč evrov odškodnine), se jim je organizator brez posebnega napora odpovedal.

Dvomim, da je organizator tako pronicljiv, da je pri Nietih zavohal morebitno družbenokritično frko in posebej za njih v pogodbo vnesel cenzurno določilo. Bolj se mi zdi verjetno, da velja cenzura tudi za vse druge nastopajoče – in da jo pač mirno podpišejo. Tako Siddharta kot Elvis Jackson, tako Tabu kot Kingston. Dvomim tudi, da si je organizator cenzuro izmislil šele letos, bolj verjetno se mi zdi, da so jo doslej podpisala vsa slavna imena slovenskega popa, ki so nastopila na Nočni izmeni: od Šank rocka, Jana Plestenjaka, Big Foot Mame, Slona in Sadeža, Zablujene generacije, Vlada Kreslina, Murata & Joseja, Srečne mladine, Laibacha do Zorana Predina. Pri Siddharti na vprašanje o cenzuri odgovarjajo šolsko marketinško: oni pač širijo glasbo, pogodbe pa ne komentirajo.

Trenutno je zelo aktualno, da se priljubljeni glasbeniki politično ne opredeljujejo (marsikdo med njimi sicer rad nastopa na predvolilnih strankarskih veselicah). Popolnoma legitimno je tudi, da glasbenik reče, ne mešajte me v politiko. A kaj naj potem počnemo z vsemi njihovimi angažiranimi stihi in refreni? Z njihovo tako pogosto izkazano in medijsko zgledno pokrito dobrodelnostjo? V vseh desetih letih nisem slišal, da bi kakšen glasbenik na Nočni izmeni rekel: "Naslednjo skladbo posvečam azbestnim bolnikom." Saj s tem ne bi kršil pogodbe – ali pač?

Težava ni v priložnostni apolitičnosti slovenskih pop zvezd, ampak v tem, da so za nekaj evrov pripravljeni podpisati cenzuro. V Salonitu Anhovo se bojijo lastne sence in naši pop zvezdniki se bojijo izgube zaslužka. Azbestni bolniki so že zdavnaj postali vprašanje "visoke" politike. Če me spomin ne vara, sem jih nazadnje videl protestirati pred davnimi štirimi leti, ko so poslanci sprejeli zanje škodljiv zakon. Odločilni glas je takrat prispeval Zmago Jelinčič. V Salonitu Anhovo kot družbeno odgovornem podjetju so Jelinčiču nekaj mesecev pozneje primaknili 20 tisoč evrov za aeronavtični muzej. Že prej so na primer velikodušno prispevali k obnovi cerkvenih stavb v župniji Deskle. Torej jim nihče ne more očitati, da se ne vedejo kot družbeno odgovorno podjetje … Seveda pa take teme res ne spadajo na oder Nočne izmene. Tam je prostor le za glasbo, hedonizem, eskapizem. Za rock 'n' roll prevaro.