Ustavno sodišče odločilo: Zakon o prevzemih skladen z ustavo

Vrhovno sodišče, ki je zahtevalo presojo ustavnosti, lahko zdaj nadaljuje postopek odločanja o tožbi zoper odločbo ATVP, s katero je ta ugotovila kršitev prevzemne zakonodaje v ciljni družbi Abanka.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je že konec leta 2010 proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih sprožila postopke za odvzem glasovalnih pravic zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje. V primeru Petrola in Abanke jim je te tudi odvzela, pri čemer je vrhovno sodišče odločbo ATVP v primeru Petrola razveljavilo, ne pa v primeru Abanke.

Ustavno sodišče je avtentično razlago zakona razveljavilo Zaradi postopkov ATVP je DZ kasneje sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, s katero je bil predviden prehodni prevzemni prag - ta je enak najnižjemu deležu glasovalnih pravic, ki so ga lastniki imeli od dneva uveljavitve zakona o prevzemih dalje - v primerih, ko lastnik delež poveča nad zatečeno stanje. Ustavno sodišče je sicer decembra lani avtentično razlago zakona razveljavilo.

Vrhovno sodišče je presojo ustavnosti 75. člena zakona o prevzemih zahtevalo junija lani. Pri ustavni presoji sporne določbe je vztrajalo kljub razveljavitvi avtentične razlage s strani ustavnega sodišča.

Na vrhovnem sodišču so namreč menili, da je zakonska določba v neskladju z načelom jasnosti in določnosti predpisov. To neskladje naj bi izkazovalo že sprejetje avtentične razlage zakonske določbe. Po mnenju vrhovnega sodišča naj bi bila izpodbijana določba tako nejasna, da naslovniki ne morejo vedeti, kdaj jih doletijo sankcije iz 63. člena (mirovanje glasovalnih pravic).

Poseg v pravice naj bi bil v skladu z načelom sorazmernosti Po mnenju vrhovnega sodišča bi izpodbijana določba poslabševala pravni položaj oseb iz 75. člena zakona o prevzemih, saj naj bi jih varovala le v t.i. zatečenem stanju v trenutku uveljavitve zakona, ne pa tudi v primeru kasnejše pridobitve vrednostnih papirjev. Ker naj bi imele te osebe ne le pridobljene, temveč tudi pričakovane pravice, bi moral biti poseg vanje v skladu z načelom sorazmernosti.

Vrhovno sodišče je izpostavilo tudi domnevno neenako obravnavo naslovnikov. Zakonska novela naj bi namreč za razliko od osnovnega besedila zakona ne dopuščala izjeme, da prevzemne ponudbe ni treba dati, če osebe prevzemnega praga ne dosegajo več. Za takšno neenakopravno obravnavanje pa naj ne bi izhajal razumen razlog.

Izražena stališča je podprl državni zbor, medtem ko se vlada in ATVP z navedbami vrhovnega sodišča nista strinjali. Ustavno sodišče je v odločbi z 8. marca vse navedbe vrhovnega sodišča zavrnilo, so danes sporočili iz ATVP, medtem ko je ustavno sodišče sklep danes tudi javno objavilo.

Katera razlaga je prava, je stvar rednega sodnega odločanja Ustavno sodišče je v odločbi med drugim zapisalo, da ustavna načela pravne države, ki določajo, da so norme opredeljene jasno in določno, ne pomenijo, da predpisov ni treba razlagati. Vrhovno sodišče so poučili, da mu ne morejo svetovati, kako naj izpodbijano določbo v konkretnem primeru, torej ob odločanju v primeru Abanka, razloži, saj to ni naloga ustavnega sodišča. Katera razlaga je prava, je stvar rednega sodnega odločanja.

Tudi predlagateljevo sklicevanje na načelo zaupanja v pravo je ustavno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Izpodbijana določba je namreč po svoji naravi prehodna določba, s katero je zakonodajalec zadostil ravno ustavnopravnim zahtevam iz ustave, tj. tudi načelu zaupanja v pravo. Tudi domnevno neskladje izpodbijane določbe z načelom enakosti je ustavno sodišče zavrnilo.