Umar: Slovenija mora še naprej pospešeno izvajati reforme

Kot je na predstavitvi poročila poudaril direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle, moramo te procese nadaljevati oz. jih pospešiti z ukrepi na področju javnih financ, razdolževanja gospodarstva, konkurenčnosti in demografskih sprememb.

Slovenija je po njegovih besedah izpeljala pokojninsko reformo in reformo trga dela, začela sanacijo bank, vendar je vseeno ostala med državami, ki so v zadnjih petih letih beležile enega največjih poslabšanj svojih kazalnikov.

Institucionalna kriza v državi Pokojninska reforma bo vzdržna le do leta 2020, pritisk staranja na javne finance pa se bo okrepil bolj kot drugje v EU, je opozoril Vasle. Na področju zdravstvenega sistema so razmere po njegovem skrb vzbujajoče, a za izboljšanje pravih rešitev še ni, je dodal. Slovenija bo morala izboljšati tudi širši institucionalni okvir, saj je zaupanje v institucije zelo upadlo, to pa kaže na institucionalno krizo v državi.

Slovenija se je uvrstila med države z največjimi poslabšanji gospodarske aktivnosti, trga dela in javnih financ od začetka krize. Močno se je zlasti v zadnjih letih poslabšala tudi materialna blaginja prebivalstva, zmanjševanje pritiskov na okolje pa še naprej izvira predvsem iz manjše gospodarske aktivnosti, izhaja iz poročila.

Kažejo se pozitivni premiki Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči se je med letoma 2008 in 2010 znižala za sedem odstotnih točk. "Od takrat ostaja na ravni 84 odstotkov povprečja EU, kar ustreza relativni razvitosti Slovenije izpred desetih letih," je povedala urednica poročila Rotija Kmet Zupančič.

Po močnem poslabšanju konkurenčnosti v začetku krize se na področju konkurenčnosti kažejo pozitivni premiki. Z izrazitejšim prilagajanjem trga dela slabim gospodarskim razmeram se namreč stroškovni pritiski na konkurenčnost v zadnjih letih zmanjšujejo. Ob tem se je lani prvič po začetku krize povečal delež izvoza na svetovnem trgu, je dodala. Konkurenčnejša postaja tudi struktura izvoza.

A kot je opozoril Vasle, bo treba vseeno spremeniti politike na tem področju.

Zaradi krize se znižuje materialni standard prebivalstva Kazalniki kakovosti življenja so po daljšem obdobju izboljševanja stagnirali, zaradi krize se znižuje materialni standard prebivalstva. "Vzrok za to je upad zaposlenosti, ki je lani upadla že peto leto zapored, njen padec pa je bil največji od začetka krize," je pojasnila Lidija Apohal Vučković.

Hkrati se je povečala brezposelnost, ki se je že precej približala stanju visoke brezposelnosti leta 1993, s katerim se je Slovenija spopadala v obdobju po osamosvojitvi. Še posebej je težavna brezposelnost mladih. Priliv iskalcev prve zaposlitve v registrirano brezposelnost je lani namreč dosegel 82 odstotkov generacije, ki je končala šolanje.

Stopnja tveganja revščine nizka, a se je število prebivalcev pod pragom tveganja povečalo Realno so se znižale tudi plače, pokojnine in socialni transferji, ob padanju kupne moči pa se je v zadnjih dveh letih zniževala tudi zasebna potrošnja.

Čeprav Slovenija še vedno spada med evropske države, kjer je stopnja tveganja revščine nizka, se je število prebivalcev pod pragom tveganja od začetka krize povečalo za 22 odstotkov, kar je bolj kot v povprečju v EU. Razvoj in izboljševanje dostopnosti javnih storitev sta v preteklih letih pozitivno vplivala na kakovost življenja.