Umar: Okrevanje v Sloveniji počasnejše kot v EU

V skladu s pričakovanji mednarodnih institucij postaja vedno pomembnejši dejavnik rasti domače povpraševanje, ugotavlja Umar in napoveduje, da se bo rast v evrskem območju v teku leta upočasnila. Gospodarsko okrevanje v znamenju izvoza V Sloveniji se je v prvem četrtletju nadaljevalo izvozno spodbujeno okrevanje gospodarstva, obseg bruto domačega proizvoda je bil medletno večji za dva odstotka, navaja Umar v majski številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Pri tem pa se je rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji za razliko od evrskega območja upočasnila. V marcu in aprilu se je brezposelnost zmanjšala Razmere na trgu dela, ki so se konec lanskega leta izrazito poslabšale, so od letošnjega januarja stabilne. Število registriranih brezposelnih oseb, ki se je ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta še povečevalo, se je marca in aprila zmanjšalo. Kljub temu število brezposelnih oseb (111.561 konec aprila) ostaja na 12,3 odstotka višji ravni kot pred letom dni.

Medletna rast plač v zasebnem sektorju se je marca izrazito upočasnila (s 5,8 odstotka februarja na 1,8 odstotka) in se vrnila približno na raven pred lanskim dvigom minimalne plače. V javnem sektorju plače ostajajo skoraj nespremenjene že dobro leto.

Krediti nebančnemu sektorju so se okrepili Obseg kreditov domačemu nebančnemu sektorju, najetih pri domačih bankah, se je po dveh mesecih zmanjševanja aprila okrepil, a je bila rast skromna. Obseg kreditov se je tokrat povečal tudi podjetjem in nefinančnim družbam, največ pa so h krepitvi prispevala gospodinjstva, a je tudi njihov obseg zadolževanja ostal nizek.

Bančni viri ostajajo precej omejeni, saj so banke aprila še neto odplačevale tuje vloge in kredite v višini slabih 300 milijonov evrov, odliv vlog države je bil skoraj na ravni neto priliva v predhodnem mesecu. Neto odlivne so bile znova tudi vloge gospodinjstev.

Odbor za razvoj pri strokovnem svetu SDS je v odzivu na objavo majske številke Ekonomskega ogledala ocenil, da je bila politika, da je država varčevala z zaustavitvami investicij v gradbeništvu in infrastrukturo, ne pa pri stroških dela in storitev javnega sektorja, napačna. Po njihovem razveseljuje podatek, da so najbolje okrevale tehnološko bolj zahtevne panoge. "Država bi morala z aktivno pomočjo izvoznikom, nesubvencioniranjem nizko plačanih delovnih mest in s fleksibilnostjo trga dela spodbujati premik delovne sile v tehnološko zahtevnejša podjetja ter razbremeniti delovna mesta z višjo dodano vrednostjo," so zapisali.