Četrtek, 3. 3. 2016, 23.12
7 let, 1 mesec
Tvegani posli Delavske hranilnice ogrožajo premoženje slovenskih sindikatov
Zgodba o teh dveh poslih potrjuje ugotovitve Banke Slovenije o tveganem poslovanju ključne finančne institucije v lasti slovenskih sindikatov.
Delavska hranilnica je leta 2014 na začudenje mnogih postala večinska lastnica družbe Aerodrom Maribor, ki upravlja z Letališčem Edvarda Rusjana Maribor. Že takrat so številni ekonomisti opozarjali na tveganost tega posla zaradi nejasne prihodnosti družbe.
Aerodromu namreč denar za preživetje zagotavlja država, saj obljubljenih poslov na letališču ni. Samo letos je v proračunu Republike Slovenije za Aerodrom rezervirala 655 tisoč evrov. Da bi ta denar lahko dobil, je moral Aerodrom z državo podpisati aneks k pogodbi o izvajanju letaliških služb. To se je zgodilo 18. decembra lani. Pri državi je za Aerodrom Maribor pristojno ministrstvo za infrastrukturo, natančneje direktorat za promet. Vodi ga Mirko Komac. Le dva tedna pred tem je Komac pri Delavski hranilnici najel stanovanjsko posojilo v višini 70 tisoč evrov. Po naših podatkih ga je dobil pod razmeroma ugodnimi pogoji.
Je dejstvo, da je Komac v tem času najel posojilo pri Delavski hranilnici, naključje ali gre za povezane dogodke?
"Najem posojila nikakor ni povezan z vlogo, ki jo ima direktorat za promet pri financiranju oziroma dolgoročni prihodnosti Aerodroma Maribor," je odgovoril Komac. "Ministrstvo Aerodromu Maribor financira zagotavljanje obveznih letaliških služb že od leta 2010. Pri tolmačenju smernic in pri postopkih za dodelitev pomoči in koncesije za letališče aktivno sodeluje tudi ministrstvo za finance," je pojasnil Komac.
Toda pri tem velja opozoriti na več dejstev: 1. Mirko Komac je ključen mož države pri odločanju o usodi mariborskega letališča. 2. Lani in letos se je Mirko Komac redno srečeval s predstavniki Delavske hranilnice. To nam je potrdil tudi sam. 3. S predsednikom uprave Delavske hranilnice Jožetom Stegnetom se je nazadnje srečal konec decembra. Govorila sta tudi o postopku podeljevanja koncesije za upravljanje letališča. Država bo zanjo objavila javni razpis, v njem pa določila pogoje, kdo se bo lahko potegoval za koncesijo. Tako še zdaleč ni nujno, da jo bo dobil Aerodrom Maribor v lasti Delavske hranilnice.
V interesu Aerodroma Maribor in s tem Delavske hranilnice je, da se z državo zaradi slabih poslovnih rezultatov dogovori o čim daljšem odlogu začetka plačevanja koncesnine.
Del sredstev za preživetje letališča že zdaj zagotavlja tudi Delavska hranilnica, ki je v celotni projekt vložila že več kot 2,5 milijona evrov. Na nepremičninah v lasti Aerodroma je samo lani vpisala za skoraj 600 tisoč evrov hipotek. To nakazuje, da je bil nakup Aerodroma Maribor za hranilnico zelo tvegana naložba, iz katere zdaj očitno nima izhoda. Še leta 2014 je Stegne zagotavljal, da je Aerodrom Maribor dobra finančna naložba. Torej takšna, ki jo bodo sčasoma prodali.
Družbi AHA Emmi je hranilnica želela že aprila 2014, ko je ta šla na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v prisilno poravnavo, zagotoviti sredstva za preživetje.
Junija 2014 je hranilnica družbi AHA Emmi najprej odobrila 1,5 milijona evrov likvidnostnega posojila. Tega je aprila lani zavarovala z vpisom hipoteke na poslovno stavbo AHA Emmi, a je to storila šele kot druga v vrsti upnikov – za DUTB. AHA Emmi namreč slabi banki dolguje pet milijonov evrov.
Če AHA Emmi ne bo našla strateškega partnerja in bo končala v stečaju, bo Delavska hranilnica ostala na suhem.
Ocenjena likvidacijska vrednost njenih nepremičnin (to je znesek, ki ga lastnik dobi, če premoženje podjetja v težavah in brez obetov na boljše čase zaradi zaprtja v celoti proda) namreč znaša le štiri milijone evrov, kar je milijon evrov manj od terjatve, ki jo ima DUTB do družbe AHA Emmi.
Delavska hranilnica zato ne sme dovoliti, da gre AHA Emmi v stečaj, ker bo ostala brez vsega, kar ji je posodila. Tudi zato se pri reševanju AHA Emmi kot partner, ki bi pomagal pri 1,5 milijona evrov vrednem delavskem odkupu družbe za izdelavo aluminijastih izdelkov, omenja Delavska hranilnica.
Prav sorodstvene povezave v samem vrhu so že več let značilne za Delavsko hranilnico.
Veselka Stegne, soproga Jožeta Stegneta, je vrsto let vodila sektor za obračun osebnih dohodkov, ki je neposredno podrejen upravi. Vanjo je Stegne že večkrat skušal spraviti tudi svojega zeta Saša Ignjatoviča, zdaj izvršnega direktorja v banki, pred tem pa svetovalca uprave.
"Soproga predsednika uprave je v Delavski hranilnici zaposlena že od začetka, zet tudi že nekaj časa, ne vem pa, kdaj se je zaposlil. O osebnih povezavah smo sicer razpravljali, a nismo ugotovili nič spornega," nam je dejal predsednik nadzornega sveta Delavske hranilnice Ivan Sotošek.
Na vprašanje, ali poslovanje na podlagi sorodstvenih vezi ne pomeni tveganja, je odgovoril: "Mogoče je ravno obratno. Tistemu, ki ti je blizu, bolj zaupaš kot človeku, ki ga ne poznaš." Z domnevnim sorodstvenim razmerjem med Jožetom in Romanom Stegnetom Sotošek ni seznanjen.
1