Sreda,
4. 9. 2019,
10.10

Osveženo pred

5 let, 3 mesece

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Natisni članek

PR članek B&B visoka šola

Sreda, 4. 9. 2019, 10.10

5 let, 3 mesece

Študij ob delu pomeni 43-odstotno verjetnost za napredovanje že v času študija

Oglasno sporočilo

Izobraževanje odraslih predstavlja kot del vseživljenjskega učenja tudi karierno izobraževanje. Daje nam nove kompetence, s katerimi nadgrajujemo med delom pridobljena znanja in spretnosti, s katerimi postajamo na konkurenčnem zaposlitvenem trgu vse bolj dragoceni.

b&b šola | Foto:

Danes si življenja brez spremljanja novosti ter brez pridobivanja novega znanja in spretnosti ne predstavljamo več. Če želimo aktivno delati, živeti in uživati svoj prosti čas, smo prisiljeni sodelovati v sodobnem tempu življenja, ki od nas terja stalno prilagajanje spremembam.

Študij ob delu je za delovno aktivno populacijo izjemnega pomena. Zapolnjuje vrzel med končanim rednim šolanjem in kariernim napredovanjem. Študij ob delu je nadgradnja z delom pridobljenih znanja, vedenja in spretnosti na višji zahtevnosti in vsekakor tudi formalni izobrazbeni ravni.

Ob vpisu v izobraževanje odraslih kar 71 odstotkov udeležencev izrednega študija (od dokončanja srednje šole, pridobitve višješolske strokovne izobrazbe ali zaključka študija na visoki strokovni šoli) postavlja potrebo po študiju zaradi pridobitve formalne stopnje izobrazbe pred pomen izobraževanja odraslih zaradi pridobivanja dodatnih znanj.

Zanimivo pa je, da je ob diplomiranju delež zadovoljstva zaradi dosežene višje stopnje izobrazbe obraten. Le še 23 odstotkov tistih, ki se šolajo ob delu, trdi, da je bil študij prvenstveno namenjen pridobivanju višje stopnje izobrazbe. Zadovoljstvo nad pridobljenimi znanji in širšim pogledom na strokovno problematiko po končanem študiju postavlja v ospredje kar 68 odstotkov diplomantov na višji in visoki strokovni študijski stopnji in le preostalih devet odstotkov se o prednostih med pridobljenima koristma študija ob delu ne more odločiti.

b&b šola | Foto:

Med tistimi, pri katerih zadovoljstvo nad pridobljenimi znanji prednjači pred pridobljeno formalno stopnjo izobrazbe, več kot polovica diplomantov izraža željo po nadaljevanju študija v smislu vseživljenjskega učenja. Pri večini kot formalno izobraževanje odraslih, pri manjšem deležu pa kot strokovno ali drugo izpopolnjevanje (učenje jezikov, strokovna usposabljanja, tečaji, seminarji ...).

Na vprašanje zaposlenim diplomantom študija ob delu, ali pričakujejo zaradi dosežene višje stopnje izobrazbe napredovanje na delovnem mestu, je odgovor presenetljivo skromen. Le 23 odstotkov diplomantov računa na napredovanje pri istem delodajalcu v obdobju enega leta, zelo zanimiv pa je podatek, da je kar 43 odstotkov diplomantov pri istem delodajalcu napredovalo že v času, ko so se izobraževali ob delu. Tretjina diplomantov pa namerava iskati službo z novimi referencami diplomanta na trgu dela. Zelo majhen del teh razmišlja o ustanovitvi svojega podjetja, čeprav delež oseb, ki so ob vpisu že samozaposlene ali zaposlene v lastnem ali v družinskem podjetju, dosega že skoraj pet odstotkov in z leti narašča.

  1. Iz navedenih ugotovitev lahko potrdimo, da je treba pomen stalnega pridobivanja kompetenc predstavljati širše, ne le kot napredovanja v razrede, temveč kot pridobivanje novih znanj in kot pridobivanje širšega pogleda na problematiko strokovnega področja. Odrasli se pomena šolanja ob delu premalo zavedamo in njegove prednosti spoznavamo šele v času izobraževanja odraslih.
  2. Povečati je treba mero odločnosti za nadaljevanje šolanja ob delu. Časi, ko je dosežena stopnja izobrazbe v rednih šolah zadoščala, so preteklost. Pri diplomantih, ki so se šolali ob delu, je prisotna izjemna težnja po nadaljevanju izobraževanja odraslih, kar pomeni, da jim je šolanje ob delu poleg formalnih znanj dalo tudi izziv za nadaljevanje zbiranja kompetenc. Pri zadovoljstvu s študijem ob delu ima po izjavah študentov zelo veliko vlogo strokovnost in ažurnost šole, največja prednost šolanja ob delu pa so prav gotovo tisti predavatelji, ki so poleg predavanj aktivno in operativno udeleženi na strokovnem področju, ki ga predstavljajo študentom.
  3. Največje presenečenje so diplomanti študija ob delu, ki so napredovali že v času študija. Kar 44 odstotkov diplomantov so delodajalci prepoznali kot sposobne in primerne za napredovanje. To pomeni, da je pomembna predvsem odločitev posameznika za svojo karierno rast in za boljšo zaposlitev. Vpliv izobraževanja odraslih na kariero posameznika se začne s prepoznavanjem lastne sposobnosti za doseganje višjih poklicnih ciljev, nadaljuje pa z vpisom na študij ob delu in z nadgradnjo svojih kariernih kompetenc med študijem ob delu.
Študij ob delu postaja v današnjem tempu dela stalnica. Zahtevnejše in odgovornejše kot je delo, ki ga oseba opravlja, več dodatnih izobraževanj in usposabljanj terja. Za zadovoljstvo z delom, ki ga opravljamo, za njegovo vrednotenje in za lastno samozavedanje o svojih kariernih uspehih je študij ob delu bistvenega pomena. V današnji naglici tehničnih in tehnoloških sprememb se je za vpis na študij ob delu treba odločiti zdaj.

Naročnik oglasnega sporočila je B&B visoka šola za trajnostni razvoj