So Evropejci odvisni od kartic?

Provizije, ki si jih ob plačilih s karticami zaračunavajo banke, se praviloma prenesejo najprej s trgovčeve banke na trgovca, ta pa jih nato vračuna v cene blaga oziroma storitev, ki jih prodaja. Tako jih na koncu plačajo kupci, in to vsi, ne le tisti, ki plačujejo s karticami.

Milijardni dobički za banke in kartične hiše Medbančne provizije bankam in kartičnim hišam prinašajo milijardne dobičke, saj ne odražajo njihovih dejanskih stroškov. Po izračunih Evropske komisije naj bi se po zaslugi novih pravil te provizije zmanjšale za okoli šest milijard evrov letno.

Trgovci, ki morajo sedaj pogosto sprejemati vse kartice pod pogoji, ki jih postavijo izdajatelji teh kartic, bodo imeli po novem pravico sprejemati le tiste kartice, za katere bodo veljale navedene omejitve, ostale pa bodo lahko zavrnili. To bi za kupce utegnilo pomeniti, da se bo nabor kartic, s katerimi bodo lahko plačevali, zmanjšal. A kot opozarjajo v parlamentu, bodo zato stroški nižji.

Pravila morajo zdaj potrditi še države članice Poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu ta pravila danes potrdili z veliko večino 621 glasov za in 26 proti. Sedaj jih morajo potrditi še države članice, kar naj bi predvidoma storile še pred poletjem, nato pa bodo šest mesecev po uveljavitvi začela izvajati.

Iz novih pravil bodo sicer izvzete t.i. tristranske kartične sheme, kakršne imata Diners in American Express, pri katerih sodeluje le ena banka. Pravila tudi ne bodo veljala za poslovne kartice, ki se uporabljajo le za kritje poslovnih stroškov, ter se ne nanašajo na dvig gotovine na bankomatih. Komisija je zaradi previsokih in nepreglednih provizij v preteklosti že sprožila postopke proti dvema velikima globalnima izdajateljema plačilnih kartic, Visi in Mastercardu.