Udeleženci okrogle mize Slovenske tiskovne agencije (STA) o potrebi po novem razvojnem preboju so se strinjali, da Slovenija potrebuje večjo ambicioznost oziroma drznost.
Brez te namreč ne bomo znali izkoristiti potencialov, ki jih imamo, oziroma niš, ki se ponujajo v današnjem svetu. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je ob tem poudaril, da moramo v Sloveniji razviti zlasti kulturo strpnosti oziroma višji prag tolerance do ambicioznih oziroma tako do uspešnih kot neuspešnih projektov.
Nastaja strategija za prihodnjih deset let
Nastajajoča raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije za prihodnje desetletno obdobje, ki naj bi v parlamentarno proceduro prišla v spomladi prihodnje leto, po njegovih besedah sledi temu tako v smislu drznosti svojih zamisli kot v smislu podpiranja drznosti v družbi.
Ob tem je poudaril, da je vlada v zadnjih letih že sprejela nekaj ukrepov, tudi drznih, s katerimi poskuša spodbuditi k tehnološkemu preboju. Primer so denimo s strani države podprti centri odličnosti in kompetenčni centri.
Boscarol: Treba si je postaviti višje cilje
Na problem pomanjkanja ambicioznosti je opozoril tudi prvi mož Pipistrela Ivo Boscarol, ki je dejal, da si je treba postaviti višje cilje tako v strategijah kot pri podjetniških ciljih. Boscarol je pozval vlado, naj sprejme takšne spremembe, da bodo študenti po koncu študija motivirani, da se čim prej zaposlijo. Poleg tega bi morali zagotoviti, da razvojni kader ne bi bil več tako drag za podjetja, kot je sedaj.
Po mnenju direktorja strateškega inoviranja v podjetju Trimo Miloša Ebnerja je treba izboljšati tudi sistem nagrajevanja oziroma napredovanja raziskovalcev. Tudi s tem bi se lotili podhranjenosti slovenskega gospodarstva z raziskovalci in tehničnim kadrom.
Merc: Vlagati je treba v perspektivne panoge
Predsednik uprave Bisola Uroš Merc je še dodal, da bi bilo smiselno ugotoviti, katere panoge so perspektivne, in nato vanje vlagati. Ena od takšnih panog so zelene tehnologije.
Omizje se je sicer strinjalo, da je treba za nov razvojni preboj države zagotoviti čim bolj učinkovito povezavo gospodarske in znanstvene sfere.
"Iz gospodarstvenikov se ne sme delati znanstvenike"
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič pa je ob tem opozoril, da se ne sme iz gospodarstvenikov delati znanstvenike in obratno, temveč je treba zagotoviti, da bodo raziskovalci našli priložnosti v polju med gospodarstvom in znanostjo ter da bodo raziskovalne institucije lahko podjetne.
3
