Slovenija je izgubila milijardo evrov: zakaj je plinovod Severni tok 2 sprejemljiv, Južni tok pa ne

Evropski energetski velikani Gazprom, BASF, Eon, Engie, OMV in Shell so v petek podpisali pogodbo o gradnji plinovoda Severni tok 2, ki bo nadgradil že delujoči Severni tok in po tej poti podvojil zdajšnjo dobavo ruskega plina Evropi. Rusija sicer pokriva tretjino vseh evropskih potreb po zemeljskem plinu, od tega polovico prek Ukrajine.

Projekt predvideva izgradnjo dodatnih dveh cevi, ki bosta pod Baltskim morjem direktno povezovala Rusijo in Nemčijo. Ruski Gazprom se želi s plinovodom na poti do Evrope izogniti nemirni Ukrajini kot tranzicijski državi za ruski plin. Obvod Ukrajine bi lahko bil poguben za to državo, nemalo nevšečnosti pa bi lahko povzročil tudi vzhodnoevropskim državam, opozarjajo nekateri.

Ruski Gazprom znova z večinskim deležem v konzorciju Projekt bo izvajalo skupno podjetje New European Pipeline, registrirano v Švici, v katerem bo imel Gazprom večinski 51-odstotni delež. Nemški podjetji BASF in Eon, nizozemsko-britanski Shell, avstrijski OMV bodo imeli vsak po 10-odstotni delež, francoski Engie pa devetodstotnega. Prvi kubični metri plina bodo po načrtih v EU prišli konec leta 2019.

Gre za že drugi velikopotezni projekt ruskega Gazproma, ki ima v konzorciju večinski delež. Konec lanskega leta je moral, potem ko je Bolgarija blokirala gradnjo plinovoda Južni tok čez svoje ozemlje, opustiti načrte za izgradnjo plinovoda, ki bi s plinom oskrboval jug Evrope. Prvi mož Gazproma Aleksej Miller je tedaj za propad med 20 in 30 milijardami evrov vrednega projekta s prstom pokazal na Evropsko komisijo.

Evropska komisija zatrjevala, da Južni tok ni bil v skladu s predpisi Ta je zatrjevala, da Južni tok ni v skladu s predpisi EU-ja oziroma tretjim energetskim svežnjem, ki prepoveduje, da bi bila ista družba proizvajalec, distributer in operater plinovoda na ozemlju njenih članic. Bruselj je od šesterice članic EU-ja, ki so z Rusijo podpisale sporazum o gradnji Južnega toka, med njimi tudi od Slovenije, celo zahteval preoblikovanje dvostranskih dogovorov, saj naj ne bi bili skladni z evropskimi zakoni.

Vse kaže, da gre za politično ustavljen projekt. "Rusija je takoj po opustitvi projekta Južni tok dogovor o gradnji novega plinovoda Turški tok sklenila s Turčijo. Od tu bi EU lahko plin prejemala prek Grčije, Makedonije, Srbije in Madžarske. A ker se Grčija spogleduje z Rusijo, Srbija je njena zaveznica, madžarski premier Viktor Orban pa simpatizira z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ta pot za EU ni bila sprejemljiva. Raje se je odločila za gradnjo Severnega toka 2," pojasnjuje Marko Pavlović iz Gorenjske borznoposredniške družbe.

Kot je ob nedavnem obisku ruske kapelice dejal ruski premier Dmitrij Medvedjev, lahko tudi Slovenija pri projektu Turški tok igra resno vlogo.

Projekt Južni tok dokončno pokopan Direktor ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve (ISR) Tine Kračun začetek gradnje plinovoda Severni tok 2 razume kot dejstvo, da je projekt Južni tok dokončno pokopan.

"To za Slovenijo pomeni izgubo ene milijarde evrov investicij, kolikor bi po ocenah znašala celotna izgradnja slovenskega dela plinovoda. Posledično izgubljamo potencialna delovna mesta, vpliv pri določanju regionalne preskrbe s plinom ter davke in dajatve na plin, ki bi prečkal naše ozemlje," je prepričan Kračun.

Severni tok bo imel na Slovenijo le posreden vpliv V družbi Geoplin, ki je največji trgovec z zemeljskim plinom v državi, menijo, da bo nov plinovod neposredno povečal zanesljivost oskrbe predvsem trgov severne in zahodne Evrope.

"Likvidnost se bo povečala, s tem pa tudi varnost oskrbe do Evrope. Na Slovenijo bo imel le posreden vpliv, saj je transport med Nemčijo in Avstrijo že zdaj na zgornjih mejah zmogljivosti," so nam odgovorili.

V družbi Plinovodi, ki zagotavlja prenos zemeljskega plina v državi, pa poudarjajo, da je slovensko plinsko prenosno omrežje zgrajeno tako, da omogoča dostop do več virov po več poteh. To pomeni, da omogoča dostop tudi do plina iz Severnega toka, če je to v interesu kupcev.

Evropa dveh hitrosti? Na vprašanje, ali evropska zakonodaja za velike članice EU, kot so Nemčija, Francija, Velika Britanija in Nizozemska, torej ne velja, Kračun zatrjuje, da evropska zakonodaja formalno sicer velja enako za vse, se pa v posameznih primerih pokaže, da se za posamezne pomembne članice EU tolmači zelo dobrohotno.

"Dober primer tega je to, da Evropska komisija proti Franciji zaradi velikega proračunskega primanjkljaja (več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda, kar pomeni kršitev Maastrichtskih pravil) ni začela postopka zaradi presežnih makroekonomskih ravnovesij. Enako je očitno Evropska komisija na podlagi nemškega lobiranja presodila, da Severni tok ni v nasprotju z energetskim svežnjem EU, čeprav je v primeru Južnega toka prepoznala kršitev evropske zakonodaje," pojasnjuje direktor ISR Kračun.

Velik projekt, ki zahteva znatna finančna sredstva Tudi v družbah Plinovodi in Geoplin poudarjajo, da so vse države članice EU dolžne upoštevati energetsko zakonodajo, ki je del evropske zakonodaje.

"Evropska zakonodaja je jasna in velja enakopravno za vse članice EU. Gre seveda za velik projekt, ki zahteva znatna finančna sredstva, dogovor o izgradnji pa so podpisale največje evropske energetske družbe s skupnim ciljem. Zemeljski plin bo še dolgo ključni del energetske oskrbe Evrope in namen tega plinovoda je zagotoviti Evropi dodatno varnost in zanesljivost dobav zemeljskega plina," odgovarjajo v Geoplinu.

Prepričani so še, da je bila evropska zakonodaja upoštevana že ob izgradnji Severnega toka leta 2011, zato bo nedvomno upoštevana tudi pri gradnji Severnega toka 2.

Večje članice z večjim vplivom na Bruselj Sogovorniki se strinjajo, da ne moremo govoriti o Evropi dveh hitrosti, saj bi bila takšna trditev v nasprotju s tretjim energetskim svežnjem EU, katerega glavna predpostavka je zagotovitev enotnega trga za vse članice EU.

"Lahko pa govorimo o tem, da imajo večje članice, ki tudi več prispevajo v skupen proračun EU, večji vpliv na Evropsko komisijo in interpretacijo evropske zakonodaje. To seveda ni sprejemljivo, saj ključni dokumenti določajo, da so vse članice EU enakopravne," še sklene Kračun.