Petek,
3. 10. 2014,
14.23

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

proračunski primanjkljaj

Petek, 3. 10. 2014, 14.23

7 let, 9 mesecev

Si Slovenija lahko privošči francoske odpustke?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Francija je ena izmed držav, ki ne bo izpolnila zahtev Evropske komisije in bo imela tudi v prihodnjih letih večji proračunski primanjkljaj od treh odstotkov. Bi si to lahko privoščila tudi Slovenija?

Francija je v teh dneh sestavila nove proračune za prihodnja leta, vendar pa ne bo sledila smernicam Evropske komisije, ki od držav članic zahteva, da se proračunski primanjkljaj spusti pod tri odstotke. Francija, ki bi morala sprva to doseči že leta 2015, je zdaj to mejo prestavila na leto 2017. Bi si lahko takšen načrt privoščila tudi Slovenija, katere načrt je, da bi že prihodnje leto dosegla, da bi bil javnofinančni primanjkljaj 2,5 odstotka BDP? To sta komentirala ekonomista Sašo Stanovnik, glavni ekonomist pri Alti, in Anže Burger s fakultete za družbene vede.

Če bi primanjkljaj res znižali čez tri leta, je to smiselno Sašo Stanovnik pravi, da je vse odvisno od kredibilnosti posamezne države. "Načeloma je bolj smiselno postopno zniževanje proračunskega deficita, s čimer se prepreči večje šoke in izogne posameznim ukrepom, ki lahko vodijo v ohladitev gospodarske rasti. Skratka, odpre se več fleksibilnosti glede načina spodbujanja gospodarske rasti in zniževanje deficita. Seveda pa je glavno tveganje tega pristopa, da se nato s končnim ciljem stalno odlaša. Posledično je vse odvisno od kredibilnosti: ali bi se v prihodnjih dveh letih res dovolj potrudili znižati deficit pod tremi odstotki, če tokrat dobimo odpustek. Če ta kredibilnost obstaja, potem je prošnja za začasni odpustek smiselna."

Javnofinančnih odhodkov se resneje še nismo lotili Anže Burger meni, da bi se morali držati začrtane smeri. "Osebno menim, da če bi to mejo prestavili še za nekaj let, ne bi bilo dobro. Jaz celo menim, da bi morala Evropska komisija odločno zahtevati, da se tega začrtanega primanjkljaja držimo," pravi Burger, ki poudarja, da imamo še nekaj manevrskega prostora pri pospešeni prodaji podjetij v državni lasti, s čimer lahko vsaj začasno zakrpamo proračunsko luknjo. "Moramo pa začeti strukturne reforme, ki bi globlje posegle v javnofinančne odhodke, česar se v preteklosti nismo lotili dovolj uspešno. Moramo se zavedati, da na strani prihodkov ni več prostora."

Najlažje je odpuščati in nižati plače, a to ni prava pot In kako lahko znižamo proračunske odhodke? "Najlažje je linearno odpuščati ali nižati plače, vendar to ni pravi pristop, ki vodi v istočasno nižanje gospodarske aktivnosti ter upravičeno splošno nezadovoljstvo. Treba je iti selektivno in narediti analizo: pri katerih materialnih stroških se lahko prihrani, katere investicije so res dolgoročno smiselne, kako je s produktivnostjo, razmerjem med produktivnostjo in plačo, kje gre za politično kadrovanje, kje se lahko izkorenini koruptivnost in podobno. Na ta način bi se sicer vseeno kratkoročno odpovedali delu potrošnje, toda imeli bi dolgoročno vzdržne javne finance," je jasen Stanovnik.

Vlada bi se morala lotiti realističnega programa za prihodnost Burger pa pravi, da je vseeno treba ponovno zategniti pas v javnem sektorju, a po drugi strani predstaviti dolgoročne rešitve. "Dejstvo je, da gospodinjstva v zadnjih letih zaradi krize in nepredvidljive prihodnosti niso želela trošiti toliko kot v preteklosti, kar je vodilo k manjši potrošnji. Jaz sem prepričan, da če bi vlada predstavila realističen program ukrepov in reform, s katerimi bi razbremenili tudi gospodarstvo, bi ljudje s psihološkega vidika, da se vendarle obetajo boljši časi, začeli več trošiti, s čimer bi se zagnal investicijski ciklus."