Šef evroskupine: Slovenija ni poskusni zajček (video)

Glede pregledov slovenskih bank, ki trajajo dlje od načrtov, je poudaril, da se mu bolj kot hitrost zdijo pomembni verodostojni rezultati. Dejstvo, da proces pregleda bank traja dlje, kot bi si želeli, kaže na to, kako kompleksni so ti procesi, je zatrdil Dijsselbloem.

Dijsselbloem: Slovenija ni poskusni zajček Spomnil je, da Slovenija ni prva država, v kateri tovrstna vaja poteka. Spomnil je na podobne teste v Španiji, a v isti sapi dodal, da se bančni sistemi po državah razlikujejo. V tej luči je zavrnil očitke, da bi bila Slovenija poskusni zajček za podobne vseevropske preskuse v sistemskih bankah prihodnje leto.

Vodja finančnih ministrov območja evra je opozoril, da Slovenijo in evropske partnerice čaka še veliko dela, a ključno se mu zdi, da se te naloge opravijo dobro in da pregled bank sledi najvišjim možnim standardom. Tako naj bi zagotovili, da bodo lahko tako slovenski državljani kot finančni vlagatelji prepričani, da bodo slovenske banke v prihodnje v dobri kondiciji.

"Rezultat je najpomembnejši," je bil jasen. Pomembno se mu zdi, da se vajo opravi dobro in pri tem dobi prave podatke ter nato sprejme zaključke, kot pa da se skuša hiteti.

"V primeru neustreznih rezultatov bi se lahko tudi napačno ukrepalo" Včasih je za temeljito in kakovostno delo preprosto potrebno več časa, je nadaljeval. Raje vidi, da se dobi verodostojne rezultate, ki bodo vodili tudi v prave ukrepe. V primeru neustreznih rezultatov bi se lahko tudi napačno ukrepalo, je ocenil. Je pa zdaj po njegovem mnenju vseeno pomembno, da se postopki izpeljejo kolikor se le da hitro.

Zaradi daljšega trajanja pregledov slovenskih bank se nizozemskemu finančnemu ministru ne zdi bolj verjetno, da bo Slovenija potrebovala zunanjo pomoč pri sanaciji razmer v bankah. Zagotovil je, da je tukaj za to, da Slovenijo podpre pri samostojnem soočanju z nakopičenimi težavami. O drugih scenarijih zato ni želel špekulirati.

Nizozemec tako podpira delo vlade v navezi z Banko Slovenije, Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo, o rezultatih pa ne želi ugibati. Metodologije, ki se uporablja pri izvajanju stresnih testov v osmih slovenskih bankah, Nizozemec prav tako ni želel komentirati, saj je to po njegovih besedah v pristojnosti regulatorjev, ECB in Evropske komisije.

Bistveno se mu zdi, da se testi naredijo skrbno in na pravilen način Na vprašanje, če se mu zdi prav, da se metodologije do zdaj še ni razkrilo, je zgolj ponovil, da se mu zdi bistveno, da se testi naredijo skrbno in na pravilen način. Čufer pa je glede metodologije pri stresnih testih izrazil pričakovanje, da se tista pri vseevropskih obremenitvenih preskusih prihodnje leto ne bo bistveno razlikovala od uporabljenih metod pri pregledih slovenskih bank. V tem smislu presenečenj prihodnje leto ne pričakuje.

Čufer: Smo na približno enaki valovni dolžini Slovenski finančni minister je sicer nizozemskemu kolegu predstavil, kako so do zdaj v Sloveniji potekale reforme na različnih področjih, kakšno je trenutno stanje in kakšni so vladni načrti za v prihodnje. "Smo na približno enaki valovni dolžini," je ocenil na kratko.

Javnofinančne težave bomo reševali še kar nekaj let ali desetletij Dijsselbloem je povedal, da je bil obisk osredotočen na ukrepe na področju sanacije bank. Seznanili so ga tudi z napredkom na drugih področjih, kot je na primer privatizacija. Na vprašanje, ali ocenjuje, da se uravnoteženje javnih financ dogaja prehitro glede na gospodarske razmere, je odgovoril, da bo ukvarjanje z javnofinančnimi težavami v območju evra trajalo še kar nekaj let oziroma celo desetletje. Predlogov slovenskih proračunov za leti 2014 in 2015 pa ni želel komentirati, saj to ni njegova naloga.

Bratuškova z Dijsselbloemom ponovila vztrajanje pri enaki metodologiji pregleda bank Predsednica vlade Alenka Bratušek je na pogovorih z vodjo evroskupine Dijsselbloemom poudarila, da bo slovenska vlada vztrajala, da se enaka merila kot v okviru pregledov bank in obremenitvenih testov osmih slovenskih bank prihodnje leto uporabijo tudi pri pregledu sistemskih bank na evropski ravni.

Kot so po srečanju sporočili iz premierkinega kabineta, je Bratuškova Nizozemcu na čelu finančnih ministrov območja evra predstavila razmere v Sloveniji in ukrepe, ki jih vlada sprejema za spopadanje s krizo. Pojasnila mu je, kakšne ukrepe vlada sprejema za rešitev težav v bančnem sektorju in konsolidacijo javnih financ, spregovorila pa sta tudi o napredku pri privatizaciji.

Šef evroskupine in nizozemski finančni minister je sicer na srečanju z Bratuškovo pozdravil napore in zavezanost slovenske vlade, da se sama spopade s posledicami gospodarske in finančne krize, so na koncu še sporočili iz kabineta predsednice vlade.