Se mali vlagatelji lahko spet opečejo?

Osrednji delniški indeks ljubljanske borze SBI TOP z rastjo nadaljuje tudi po zmagi Mira Cerarja na parlamentarnih volitvah, pa čeprav še zdaleč ni jasno, kakšno stališče glede privatizacije bo zavzela nova vlada. Prav privatizacija je namreč v zadnjem letu močno vplivala na rast tečajev slovenskih delnic. Samo letos so blue chipi pridobili četrtino vrednosti, od parlamentarnih volitev pa se jim je vrednost povečala za dobrih sedem odstotkov.

Nadaljnjo rast lahko pričakujemo le ob privatizaciji "Rast na ljubljanski borzi je še naprej predvsem odvisna od privatizacije, dejstvo pa je tudi, da so številne delnice že dosegle naše ciljne cene, kar obenem pomeni, da se je potencial z vidika vrednotenj (brez prevzemnih premij) pri posameznih delnicah že povsem izčrpal. Če se ta konča, potem bi znale cene posameznih delnic močneje upasti, indeks pa bi v najboljšem primeru stagniral. Seveda pa kot vedno za nekatere delnice še naprej vidimo potencial za nadaljnjo rast, tudi brez privatizacije, druge pa nudijo zelo lep dividendni donos," pravi Sašo Stanovnik iz Alte, ki opozarja, da četudi bi se privatizacija nadaljevala, takšne rasti, kot smo jo videli v zadnjem letu, ni pričakovati.

Konec rasti? Vodja analiz pri NLB skladih Blaž Hribar pa ocenjuje, da se slovenska borzna pravljica počasi približuje zadnjemu poglavju. "Borzni pospešek, izhajajoč iz privatizacijskega seznama in odločnega začetka sanacije slovenskih bank, izgublja na moči. Delno ga sicer nadomešča dvig splošne gospodarske klime in aktivnosti v slovenskem gospodarstvu, še posebej v njegovem izvoznem delu, ter močno znižanje cene zadolževanja v evroobmočju, a prva, običajno najmočnejša faza rasti cen delnic, ki je značilna za drugo polovico recesije in prve znake gospodarskega okrevanja, je po naši oceni najverjetneje za nami," je jasen Hribar.

Hribar pravi, da vrednotenja slovenskih delnic tako sicer v splošnem niso pretirana, še posebej v primerjavi s podobnimi družbami v razvitejšem delu Evrope ne, a po ekstremni rasti v zadnjem letu in pol vsekakor niso več izredno ugodna. "Slovenske delnice bodo v prihodnje verjetno bolj odsevale dogajanje na evropskih delniških trgih. Močna presežna donosnost slovenskih delnic v primerjavi z evropskimi pa se bo verjetno v prihodnje nižala."

Mali vlagatelji želijo ujeti vlak rasti, a se ne zavedajo tveganja Potem ko so se številni mali vlagatelji po "porazu" v začetku krize umaknili s kapitalskih trgov, se očitno spet vračajo. "Zanimanje se vse bolj veča, saj se žal manj poučeni vlagatelji osredotočajo predvsem na pretekle donose. Skratka, ko vidijo, da so delnice zrasle in da se je dalo zaslužiti, potem se začnejo bolj zanimati za nakupe. Boljše pa bi bilo ravno obratno, skratka, da se osredotočajo na temeljne podatke, to so vrednotenje in rezultati," pravi Stanovnik.

Hribar: V slovenske delnice le nekaj svojega premoženja Ključna napaka vlagateljev po vsem svetu je, da zaradi domačnosti lokalnih blagovnih znamk in navidezne informiranosti o posameznem podjetju bistveno previsok delež prihrankov namenijo lokalnim, njim "znanim" podjetjem, pravi Hribar. "Druga past slovenske borze je njen maloštevilen izbor likvidnih delnic, ki vlagatelje sili v močno koncentracijo naložb. Učinkovita razpršitev premoženja le prek izbora delnic na ljubljanski borzi pač ni možna. Še vedno velja pravilo, da naj slovenski vlagatelji le nekaj odstotkov lastnega finančnega premoženja namenijo slovenskim delnicam. Preostalo naj razpršijo z naložbami v preostalem svetu."

Lahko pride do velikih padcev kot velike rasti Majhna likvidnost na naši borzi pomeni večjo volatilnost, saj se lahko že z manjšimi količinami močneje vpliva na tečaj oziroma ceno delnice. "Zato se lahko pričakuje tako večje padce kot hitro napihovanje tečajev – vlagatelji se morajo posledično dobro zavedati, ali so v delnici dolgoročno na podlagi temeljne zgodbe, ali pa špekulativno, ter se temu primerno tudi odzivati na dogajanje na borzi," opozarja Stanovnik.