Pridobite znanja, ki so v tujini pravi hit

Fakulteta za management je prva in edina fakulteta za management v Sloveniji. Fakulteta za management, članica Univerze na Primorskem, izobražuje in raziskuje na področjih družboslovnih in poslovno-upravnih ved s poudarkom na managementu, ki interdisciplinarno povezuje ekonomske, poslovne, pravne, organizacijske in vedenjske vede.

Eno leto v Kopru, drugo pa v Moskvi

Študij na programu Ekonomija in finance je namenjen vsem, ki načrtujejo in izvajajo strateške in operativne razvojne scenarije podjetij, ekonomske analize za potrebe strateškega razvoja podjetja in znajo prepoznati priložnosti in nevarnosti ekonomskega, poslovnega in institucionalnega okolja ter se primerno odzvati. Foto: Fakulteta za management UP

Barbara Švagan je študentka podiplomskega programa Ekonomija in finance, ki drugi letnik opravlja v Moskvi na ruski državni univerzi Lomonosov.

Kako ste prišli na idejo, da bi študirali ekonomijo in finance, saj ne prihajate s tega področja?

Prej sem študirala anglistiko in francistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, tako da je bil ta preskok kar nenavaden. Ne vem natanko, zakaj sem se tako odločila. Vedno sem si želela študirati ekonomijo, ampak mislim, da sem se za ta prestop odločila, ker sem v tem študiju zagledala nove priložnosti in ker se v jezikih nisem več videla. Ker nam sistem omogoča prekvalifikacijo, sem izkoristila to možnost.

Ste morali opraviti diferencialne izpite?

Opraviti sem morala tri diferencialne izpite in sprejemni izpit, česar sem se zelo bala. Vse poletje pred prihodom na FM sem bila v stresu, vendar se je na koncu izkazalo, da ni bilo tako težko. Ni stvar samo v tem, da moraš izpite nekako opraviti. Zelo pomembno je, da se snov za izpite zares naučiš. Gre za osnovna znanja, ki ti potem pomagajo predvsem pri študiju v prvem letniku. Na študij ekonomije ni priporočljivo priti popolnoma brez znanja, diferencialni izpiti ti lahko olajšajo začetke.

Poleg tega ima program Ekonomija in finance tudi sprejemne izpite. Kako ste opravili s tem?

Sprejemni izpit je bilo treba opraviti ločeno od diferencialnih izpitov. V zadnjem letu se je ta proces malce spremenil. Mi smo imeli samo en izpit, zdaj pa se opravljata izpita iz angleščine in znanja ekonomije.

Kakšen vtis te dobili o Fakulteti za management in kakšen odnos ste imeli s profesorji in kolegi?

Opazila sem zelo veliko razliko med študijem v Ljubljani in na Fakulteti za management. Zdi se mi, da zaradi razlike v velikosti fakultet. V Ljubljani nas je bilo res ogromno in nikoli nisi imel pravega stika s profesorji. Nemogoče je celo spoznati vse sošolce. Zame je to, da je fakulteta manjša in lahko med seboj razvijemo tudi osebne odnose, velika prednost. Profesorji so zelo dostopni in odgovarjajo na elektronsko pošto, v podpornih službah – v knjižnici in v referatu – pa so vsi tako prijazni, da sem bila res presenečena. Ne obžalujem, da sem prišla na Fakulteto za management in da sem se morala tudi preseliti v Koper. Ta selitev je bila super. Le kdo si ne bi želel živeti na morju? Če bi bila fakulteta v katerem drugem kraju, bi se malce težje odločila.

Med študijem ste tudi delali. Kako ste kombinirali vse obveznosti?

Če delaš osem ur na dan in greš potem še na predavanja, si včasih utrujen. Vendar je izvedljivo, saj so predavanja popoldan. Včasih sta se služba in študij prekrivala, vendar so bili na fakulteti izjemno razumevajoči in prilagodljivi. V vsem letu nisem imela niti ene težave zaradi dela ob študiju.

Foto: Fakulteta za management UP

Ste ena od štirih študentov, ki so se odločili, da bodo drugi letnik opravili v Moskvi na Univerzi Lomonosov. Kakšno je življenje v Moskvi?

Ko sem bila sprejeta in vpisana, sem prvi letnik opravila v Kopru. Preselila sem se na Obalo in začela študirati. Obveznosti sem končala junija in septembra začela študirati v Moskvi. Prave zime letos k sreči ni bilo, saj so sicer temperature zelo nizke – od -20 do -25 stopinj Celzija. Sicer pa je mesto zelo prijetno, veliko stvari lahko počneš in si ogledaš. Je zelo varno, ljudje so prijazni, mesto je prav idealno.

Kakšne odnose pa imate s profesorji, kako komunicirate?

Vse je v angleščini, tudi naša skupina med seboj komunicira v angleščini, saj smo iz različnih držav. So popolnoma dostopni in prijazni, predvsem pa zelo strokovni na svojem področju. Večinoma so zaposleni v podjetjih, kjer ta znanja uporabljajo tudi v praksi.

Kako vam ustreza mednarodno okolje?

Zelo je zanimivo, skupina je zelo mešana, saj so kolegi iz Kitajske, Uzbekistana, Španije, Nemčije … Globalno okolje ima potencial za ustvarjanje povezav, ki mi bodo še koristile. Vsi so super ljudje in dobro sodelujemo.

Si lahko že med študijem gradite mrežo poznanstev, ki vam bo pomagala v karieri?

Trenutno sicer nimam namena graditi kariere v tujini, saj sem že v času študija veliko časa preživela v tujini. Zdaj mi ustreza, da se bom vrnila domov, vendar nimam nobenih zadržkov do dela v tujini.

Zdaj, ko ste tam, opravljate izpite in hkrati pišete tudi magistrsko nalogo. V kateri fazi je magistrska naloga?

V Moskvi je drugi semester manj obremenjen z izpiti, tako da smo že vse zaključili. Hkrati delamo magistrsko, ki je že v zaključni fazi, tako da sem že pod stresom, vendar mislim, da jo bom uspešno zaključila.

Kateri pa je vaš najljubši predmet?

Najbolj me zanimajo stvari, ki so delno vezane na politiko, na primer mednarodna ekonomija. Program mi je zelo všeč, ker je razdeljen. V prvem letniku v Kopru smo imeli več makroekonomske tematike, v Moskvi pa bolj ekonomijo na nivoju posameznih podjetij. Študijska pristopa v Kopru in Moskvi se precej razlikujeta, vendar se dobro dopolnjujeta.

Kaj bi priporočali bodočim podiplomskim študentom programa Ekonomija in finance?

Brez dvoma bi jim priporočala, da drugi letnik opravijo v Moskvi, tudi če bi bil program in pristop popolnoma enak, saj je celotna izkušnja zaradi drugega jezika, okolja, ljudi in kulture, zelo pozitivna. Ne gre samo za študij, tudi druge stvari ti za prihodnost dajo zelo veliko. Zato vsem svetujem, da se odločijo za ta korak.

Študij za vse, ki želijo spremeniti svet na bolje

S študijem na magistrskem študijskem programu Management trajnostnega razvoja pridobite znanja, spretnosti in kompetence, s katerimi lahko razrešujete najbolj kompleksne izzive trajnostnega razvoja in tako prispevate k pozitivnim družbenim spremembam. Foto: Fakulteta za management UP

Eva Žunec je študentka podiplomskega programa Management trajnostnega razvoja.

Zakaj ste se odločili za študij na tej fakulteti?

Prihajam iz Štajerske in sem se za študij na Obali odločila predvsem zato, ker me je najprej zanimala varstvena biologija, ki sem jo doštudirala na drugi fakulteti. Če hočeš varovati naravo, moraš spremeniti ljudi oziroma se moraš obrniti k ljudem. To je ena od boljših lekcij, ki sem se je tam naučila. Tako sem potem odkrila podiplomski študijski program Management trajnostnega razvoja, ki se mi zdi odlična dopolnitev, saj združuje naravo in družbo, zato sem se vpisala sem.

Ste imeli kakšne diferencialne izpite?

Management trajnostnega razvoja je izjemno široko zastavljen študijski program, in ker prihajam s področja biologije, nisem potrebovala diferencialnih izpitov, so jih pa opravili kolegi in niso imeli nobenih težav. Je pa dobro, da že pred prihodom na fakulteto osvojijo nekatera znanja. Kakor vem, so vsi zelo zadovoljni, da so se vpisali na to fakulteto.

Program traja dve leti, vsako leto ima štiri kvartale. Kakšen se vam je zdel način študija na Fakulteti za management?

Vsi študijski programi so zastavljeni popoldan, da so prilagojeni vsem, ki imajo kakšne druge obveznosti. Tako lahko uspešno hodimo na predavanja. Imamo kvartalne izpitne roke, kar je tudi dobro, saj si tako prisiljen sproti delati in je manj odlašanja. Ker je vse bolj skoncentrirano, se veliko lažje osredotočiš na določene stvari. Skupine so majhne, zato so odnosi med nami in profesorji, ki so zelo dostopni, bolj osebni.

Koliko so vam na voljo zdaj, ko pišete magistrsko nalogo?

Imam zelo dobro podporo profesorjev. Tudi ko je bilo zaradi korone vse drugače, je bilo vse super.

Foto: Fakulteta za management UP

S svojimi kolegi ste lani pripravili poseben projekt. Za kakšen projekt gre?

Študenti programa Management trajnostnega razvoja smo želeli videti, kako trajnostno se sploh obnaša univerza oziroma njene članice. V mini raziskavi smo med seboj primerjali fakultete. Na podlagi rezultatov smo napisali priporočila in pripravili zaključno predavanje. Zelo dobro se je vključiti v tako majhen ekosistem, kot je Univerza na Primorskem. Na fakulteti so sprejeli naše predloge, kar je bilo lepo videti. Projekt ni bil sponzoriran, saj smo vse delali sami, prostovoljno.

Program Management trajnostnega razvoja poteka v sodelovanju s preostalimi članicami Univerze na Primorskem. Kako ste kot študentka čutili to povezanost?

Zaradi narave študija oziroma vsebin trajnostnega razvoja so ta program morali zastaviti tako, kar pa je zelo pozitivno. Zaradi tega je tudi tako poseben. Povezovanje in dopolnjevanje je nujno. Večina predavanj je potekalo v Kopru na sedežu glavne članice. Profesorji s posameznih področij pa so prihajali k nam z drugih fakultet. To je izjemna priložnost za vse, ki bi želeli pridobiti širši okvir in se potem tudi preizkusiti v "teh vodah", ki so naša skupna prihodnost.

Kateri je vaš najljubši predmet?

Verjetno sta to predmeta Vsebina trajnostnega razvoja in Okoljska etika. Management trajnostnega razvoja je pot, ki bo rešila svet. Predstavlja novo strujo managementa, ki ni več tako nova. Vključuje navodila za osebno in poslovno življenje, kako svet in družbo peljati naprej v nekaj boljšega. To bomo dosegli z zelenimi tehnologijami, z drugačnimi pristopi managementa kot takega, z vpeljevanjem agende 2030 Organizacije združenih narodov za izboljšanje zdravstva, turizma in drugih področij. Tako bi lahko popravili, kar smo do zdaj delali narobe.

Kakšna je prihodnost študentov programa Management trajnostnega razvoja?

Odprtih je ogromno možnosti. Na raznih projektih se lahko povezujemo tudi z družbeno odgovornostjo v podjetjih, v javnih pisarnah, na občinah, regijskih agencijah, ministrstvih, inšpektoratih, skratka povsod, kjer potrebujejo osebo za vzpostavitev drugačnega vodenja.

Ali ste študentje pripravljeni na širše okolje? Bi lahko po diplomi delali tudi v globalni skupnosti?

Vsekakor. Ironično je to, da bi verjetno prej dobili delo izven Slovenije, ker v Sloveniji družbena odgovornost še ni tako možno razvita. V tujini so ta znanja že pravi hit.

Kako bi nekoga prepričali, naj se vpiše na podiplomski program Management trajnostnega razvoja?

Nikomur ne bo žal. Program je prenovljen, aktualiziran in usklajen z aktualnimi problematikami. Dodali so nekaj managerskih tematik, da pridobimo tudi ta znanja, če še nimamo klasičnih managerskih znanj od prej. To možnost imajo vsi, ki vidijo sebe kot delček spremembe, ki bi lahko prinesla svetu nekaj boljšega.