Prevozniki se ne bodo več zlahka izogibali odgovornosti

Evropska unija je kot prva in za zdaj še edina regija na svetu že leta 2005 oblikovala določila o varstvu in podpori pravic potnikov kot del svoje prometne politike. Te so se do zdaj izvajale predvsem v letalskem prometu in so postale znane po oznaki pripadajoče uredbe EU 261.

Več kot le pravice ob velikih zamudah Potniki jih poznajo predvsem po obveznostih do potnikov, ki jih ima prevoznik v primeru velike zamude ali odpovedi poleta oziroma druge javne prometne povezave na ozemlju Evropske unije, a evropska zakonodaja sega tudi veliko širše, med drugim tudi na zagotavljanje posebne oskrbe in pomoči potnikom z omejeno mobilnostjo.

Teorija je izvrstna, praksa pa marsikdaj šepa Svoj prvi veliki izpit je evropska zakonodaja o pravicah potnikov opravila z odliko leta 2010, ko je izbruh islandskega vulkana zdesetkal takratni letalski promet predvsem po Evropi in mnogim potnikom prekrižal potovalne in poslovne načrte. A v praksi žal ne manjka niti zgodb brez srečnega konca, saj se nemalo potnikov srečuje z velikimi težavami pri uveljavljanju teh pravic. Začne se že s tem, da letalske družbe ne ponujajo zadostnih napotkov in nasvetov o uveljavljanju pravic iz uredbe EU 261 – že vedo, zakaj.

Zlorabljena višja sila A tudi ko potnik sproži predpisane pritožbene postopke, je osemletna praksa z EU 261 pokazala, da (nekateri) letalski prevozniki preveč zlahka in velikokrat zmotno opredeljujejo izredne dogodke kot višjo silo, kar jih potem razvezuje odškodninske odgovornosti. Po neuradnih virih blizu agencijam, ki so v posameznih državah članicah Evropske unije zadolžene za izvajanje te evropske zakonodaje, je mogoče na prste ene roke prešteti tiste letalske družbe, ki ustvarijo več kot tri četrtine vseh pritožb. Potniki se namreč nanje obračajo praviloma šele, ko dogovora med potniki in letalsko družbo ni bilo mogoče doseči neposredno.

Bolj bo jasno, kaj zares so izredne okoliščine Težava je tudi v tem, da pristojne agencije iz različnih držav zelo različno obravnavajo pritožbe, zelo različno tolmačijo in izvajajo svoje pristojnosti in enako kot letalski prevozniki zelo različno tolmačijo in sprejemajo "izredne okoliščine" kot vzrok velikih zamud in odpovedi, opozarja podpredsednik Evropske komisije in komisar za promet Siim Kallas.

Kallas: Če predpisov ne izvajamo učinkovito, jih prevozniki ne bodo spoštovali "Ključna načela so zdaj pojasnjena. Naravne nesreče ali stavke kontrolorjev zračnega prometa so na primer izredne okoliščine, medtem ko tehnične težave, ugotovljene med rutinskim vzdrževanjem letala, niso. Natančnejše opredelitve tega in drugih izrazov bodo letalskim družbam in potnikom zagotovile večjo gotovost," je ob predstavitvi posodobljene evropske zakonodaje povedal Kallas. Poudaril je tudi pomen izvrševanja predpisov: "Če to ni učinkovito, prevozniki niso motivirani, da bi predpise spoštovali. Vloga nacionalnih izvršnih organov bo jasneje opredeljena, njihovo delovanje pa bo ob podpori Evropske komisije bolje usklajeno." Zato so jasneje opredelili še nekatere druge pravice, recimo pri povratnih letih, kadar so nepravilnosti že pri odhodnem.

Informacije že po polurni zamudi, oskrba pa po dvourni Večina novosti novih predlogov ima skupni imenovalec, da bodo letalske družbe morale zagotoviti sprotno in popolno obveščanje potnikov. Neodgovarjanja na pritožbe so nedopustna, vztraja pristojni evropski komisar in dodaja, da bodo letalske družbe morale zagotoviti informacije že ob polurni zamudi, oskrbo in pomoč v obliki času dneva primerne hrane in pijače pa, če zamuda doseže dve uri – ne glede na dolžino in razdaljo potovanja. Zdaj veljavni predpisi predvidevajo dvakrat daljšo spodnjo mejo.

Odgovornost tudi za ravnanje s prtljago in zamude na krovu Danes predlagane novosti bi potnikom zagotovile tudi dodatne pravice glede ravnanja s prtljago in obenem še varovalne ukrepe, kadar to ravnanje ni bilo primerno. Pojem zamude razširjajo tudi na zamude na krovu: zamude, ki nastanejo na ploščadi ali kakorkoli drugače na letalu, ko so potniki že (ali še vedno) na njem.

Namesto sodišč zunajsodne poravnave Če v primeru nesoglasij dogovora med letalsko družbo in oškodovanim potnikom ne bo, bodo potniki lahko prek organov za zunajsodne poravnave spor razrešili preprosteje, ceneje in hitreje kot na sodiščih, ki so trenutno zadnja možnost, če vse drugo odpove. Večina potnikov nima časa, denarja in znanja za sodne postopke v mednarodnih zadevah, zato so se tudi tako (nekateri) letalski prevozniki elegantno izognili svoji odgovornosti.

Razumno omejiti odgovornost prevoznikov Letalskim družbam bo dobrodošla novica, da se bo podaljšala spodnja meja trajanja zamude, pri kateri je potnik upravičen do finančne odškodnine – ta zdaj znaša tri ure. Na Evropski komisiji so prepričani, da bodo s tem letalskim družbam dali dovolj časa za odpravo nepravilnosti in jih spodbudili, da polet izpeljejo, namesto da bi ga odpovedali in s tem potnikom povzročili še več preglavic kot z zamudo.

Ko je bil leta 2010 večji del evropskega zračnega prostora za slab teden zaprt zaradi izbruha islandskega vulkana, so letalske družbe v teh nekaj dneh imele skoraj milijardo evrov dodatnih stroškov – za polovico več kot v običajnem celem letu. Na podlagi teh izkušenj so pri Evropski komisiji ugotovili, da je treba razumno omejiti oskrbo, ki so jo letalski prevozniki dolžni zagotoviti v primeru večjih nepravilnosti in izpadov v prometu. Tako bodo na primer potniki, razen tisti s posebnimi potrebami, upravičeni do največ treh nočitev, obveznost zagotavljanja nadomestnega prevoza z drugim prevoznikom ali prevoznim sredstvom pa bi nastopila šele po dvanajsturni zamudi.

Raje čim prej na cilj kot odškodnina Te in druge spremembe, ki imajo namen doseganja še privlačnejšega in zanesljivejšega letalskega prevoza z evropskimi prevozniki in znotraj Evropske unije, danes pošilja Evropska komisija v ustrezno parlamentarno proceduro. "Naš namen je, da potnike čim prej pripeljemo na cilj, odškodnina je šele druga najboljša možnost," je prepričan Kallas.