Torek, 11. 4. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Nemški konkurent prodan, kako močan je obrambni ščit okrog Krke?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,73
Nemški proizvajalec generikov Stada, eden od konkurentov Krke na vzhodnoevropskih trgih, ni mogel zavrniti mamljive prevzemne ponudbe s strani finančnih skladov, ki bodo zanj plačali 5,3 milijarde evrov. Kaj to pomeni za konkurenčnost Krke in ali je tudi novomeški farmacevt morda na radarju prevzemnikov?
Nesojena kupca Telekoma Slovenije, sklada Cinven in Bain Capital, sta dobila zeleno luč nemškega farmacevta Stade za 5,3 milijarde evrov vreden prevzem, poroča Bloomberg.
Sklada sta v zadnjem krogu pogajanj ponudila 65,28 evra za delnico ter dodatnih 0,72 evra na delnico dividende (enkratno izplačilo delničarjem). To je kar 49 odstotkov več od borzne cene delnice v decembru, ko so se pogajanja začela.
Lov za samostojnimi proizvajalci generikov
Razlog za visoko ceno je jasen. Stada je, kot piše Bloomberg, "eden zadnjih samostojnih proizvajalcev generičnih zdravil v Evropi". Industrija generikov se v zadnjih letih pospešeno konsolidira, kar pomeni, da se podjetja s to dejavnostjo združujejo.
Prevzem je zanimiv tudi za Krko in Slovenijo, saj:
- je Stada eden glavnih konkurentov novomeškega farmacevta na vzhodnoevropskih trgih. Kaj finančna okrepitev Nemcev pomeni za konkurenčnost Krke?
- Bo Krka po prevzemu eden redkih preostalih samostojnih proizvajalcev generikov v Evropi. Država sicer pravi, da se ji ne bo odpovedala, se ji bo morda lahko kateri drugi od lastnikov, ki imajo skupaj v lasti okrog 70 odstotkov družbe?
Preberite še:
Uradno: Krka ustvarila najmanj dobička po letu 2005
Za pol milijarde evrov slovenskih blue chipov v rokah skritih vlagateljev
Končno lepši dnevi za Krko na borzi?
Nemški prevzem bi lahko blagodejno vplival na vrednost delnice Krke, meni analitik Matej Šimnic.
V Krki pravijo, da je Stada "na trgih vzhodne Evrope prisotna že več let in njen morebitni prevzem ne bo spremenil njenega položaja". Spreminja se le lastništvo, sporočajo iz Novega mesta.
Analitik Alte Matej Šimnic pa meni, da bi nemški prevzem Krka lahko občutila predvsem prek morebitne rasti delnice, ki pa verjetno ne bo občutna. Vlagatelji se namreč po njegovem mnenju zavedajo, da občutnejši delež Krke tudi v prihodnjih letih ne bo na prodaj.
Vrednost delnice Krke se je po lanskem strmem padcu v zadnje pol leta ustalila malo nad 50 evri.
Država ima zadnjo
Spomnimo, Krka, v kateri ima država posredno okrog 30 odstotkov lastništva, je bila v klasifikaciji državnih naložb sprva uvrščena med strateške naložbe, v zadnjem trenutku pa so jo uvrstili med pomembne naložbe, v kateri država ohrani kontrolni delež (25-odstotni delež + ena delnica).
Industrija generikov v Evropi se v zadnjih letih pospešeno konsolidira, Krka ostaja eno redkih samostojnih podjetij.
Predsednik uprave farmacevtske družbe Jože Colarič je tudi po padcu dobička v zadnjih letih zaradi ruske krize - in posledičnemu pojavu špekulacij, ali Krka potrebuje strateškega vlagatelja - ves čas poudarjal, da je strateška usmeritev Krke ostati samostojna vsaj do leta 2020.
Šimnic dvomi, da bi kateri koli potencialni prevzemnik izrazil interes za nakup, če država pred tem ne bi dala signala, da se strinja s prodajo, verjetnost te pa je po njegovem mnenju tudi v primeru nadaljnjega poslabševanja rezultatov Krke (več o teh v spodnjem okvirju) izjemno majhna. Šimnic meni, da bi pred prodajo videli še "mnogoštevilne, politično bolj sprejemljive poskuse reševanja in pritiskov večjih lastnikov po spremembi strategije Krke".
Obrambni ščit
Prevzem brez soglasja države je tudi sicer praktično nemogoč, meni Šimnic. Okrog 70 odstotkov nedržavnega lastništva družbe je močno razpršenih. Dobro tretjino imajo v lasti fizične osebe s prebivališčem v Sloveniji, preostalo je razpršeno predvsem med sklade, kjer se pravi lastniki večinoma skrivajo za fiduciarnimi računi.
"Tudi če v delniški knjigi najdemo večje pakete na fiduciarnih računih, gre za množico vlagateljev, s katerimi se resen interesent težko pogovarja o prevzemu podjetja. Obenem bi interesente lahko odvrnil tudi statut, ki za pridobitev več kot 20-odstotnega lastniškega deleža zahteva odobritev nadzornega sveta, več kot četrtinski lastniški delež pa mora odobriti skupščina," pojasnjuje Šimnic.
Potrebovali leta, da so strli odpor Stade
A kot pravi Šimnic, se je Stada branila na podoben način - zdaj pa vendarle pristala na prevzem. "Tudi v Stadi je bilo razpolaganje z določenimi delnicami mogoče le z dovoljenjem uprave, prevzem nemškega farmacevta pa se je lahko odvil šele po večmesečnem boju, v katerem je zmagala skupina pod vodstvom enega od lastnikov farmacevta Active Ownership Capital, ki je želel spremeniti strategijo podjetja in povečati vrednost svojega deleža," pravi.
Kot poroča Bloomberg, se je Stada upirala prevzemu, avgusta lani pa je nato po 23 letih na čelu podjetja odstopil glavni izvršni direktor Hartmut Retzlaff. Njegov naslednik Matthias Wiedenfels si je zastavil cilj povečati dobičkonosnost farmacevta in začel pogajanja s skladi, ki se zdaj končujejo z uspešno prevzemno ponudbo.
Na SDH, ki upravlja z državnim premoženjem, na vprašanje, ali so v zadnjih letih prejeli kakšno ponudbo za nakup deleža v Krki, ne odgovarjajo. Ponavljajo le, da je Krka za državo pomembna naložba in da je cilj ohraniti najmanj 25 odstotkov plus eno delnico.
Krka manjša in manj dobičkonosna, a manj zadolžena
Stada Arzneimittel se ukvarja predvsem s proizvodnjo generičnih zdravil. Lani je beležila enoodstotno rast prodaje (skupno 2,14 milijarde evrov) in za petino nižji dobiček kot leto pred tem (85 milijonov evrov). Konec leta je skupina zaposlovala nekaj manj kot 11 tisoč ljudi.
Krka je na drugi strani lani prihodke dvignila za približno odstotek, na 1,17 milijarde evrov. Medtem pa je njen čisti dobiček po nerevidiranih podatkih padel za skoraj tretjino, na 108,5 milijona evrov. Na rezultat so vplivali trendi na glavnih prodajnih trgih: cenovni pritiski v zahodni Evropi in valutna tveganja v vzhodni Evropi, predvsem razvrednotenje ruskega rublja.
Primerjava kaže, da Nemci ustvarjajo precej večji denarni tok iz poslovanja (EBITDA): lani je znašal 361 milijonov evrov, medtem ko je Krkin znašal 228,2 milijona evrov. So pa Nemci bolj zadolženi: njihov neto dolg je konec lanskega leta znašal 1,1 milijarde evrov (v letu dni so ga zmanjšali za okrog 100 milijonov evrov), medtem ko je imela Krka konec leta okrog 311 milijonov evrov dolga (lani ga je povečala za 60 milijonov evrov).
Ali Krka trenutno potrebuje strateškega vlagatelja? Šimnic meni, da ne. "Za razliko od Stade, ki je relativno visoko zadolžena, Krka ne uporablja dolžniškega financiranja. S tem ima precejšnje rezerve, da sama poišče in tudi financira smer razvoja," meni analitik, ki edino smiselnost povezovanja vidi z vidika zmanjšanja tveganja neuspeha. "Globalno gledano relativno majhna velikost Krko namreč vseeno omejuje pri vstopanju v bolj tvegane in finančno potratne projekte."
