Torek, 26. 11. 2019, 15.33
4 leta, 5 mesecev
Nemčija se ohlaja. Se moramo bati za službe? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,98
22
Zaradi trgovinskih sporov v svetovnem gospodarstvu vlada vse več negotovosti. S težavami se sooča tudi Nemčija, sicer največja zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Bi se morali zaradi ohlajanja gospodarstva v Sloveniji bati za službe?
Nemška proizvodna podjetja so v recesiji. Združenje nemške industrije BDI je prejšnji teden sporočilo, da se bo nemška industrija po šestih letih rasti letos skrčila za štiri odstotke.
Novembra se je stanje v nemškem gospodarstvu sicer nekoliko izboljšalo, a negotovost ostaja. Vse to je posledica trgovinske vojne, ki jo ZDA izvajajo s Kitajsko in EU, pa tudi nedokončane zgodbe okoli brexita, ki v EU prinaša precej negotovosti.
Konec cvetenja v avtomobilski industriji
Najbolj je prizadeta avtomobilska industrija, število prodanih avtomobilov je v prvih desetih mesecih letošnjega leta nižje v primerjavi z lani. Da so leta cvetenja končana, je pred dnevi pokazal tudi največji proizvajalec avtomobilov v Evropi, nemški Volkswagen, ko je zmanjšal napoved prihodkov in dobička za prihodnje leto.
Število delavcev naj bi zmanjšali na primer v graški družbi Magna Steyr, kjer bo brez dela ostalo 1.800 ljudi, večinoma zaposleni za določen čas in drugi pogodbeni delavci. V kanadsko-avstrijski multinacionalki sicer navedbe o odpuščanju zanikajo.
Direktorica Umarja Maja Bednaš o tem, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih:
V Sloveniji so bili med prvimi, ki so zaznali ohlajanje v avtomobilski industriji, v slovenjgraškem podjetju Dani AFC, kjer že v začetku leta niso podaljšali pogodbe začasnim sodelavcem. Zaradi nedoseganja načrtov so letos odpuščali tudi v Danfossu.
Nemčija je sicer najpomembnejša strateška gospodarska partnerica Slovenije ter prva za slovenske izvoznike. Slovenija z njo ustvari okoli petino svoje zunanje trgovine; lani sta blagovna in storitvena menjava med državama dosegli skoraj 10 milijard evrov. Ohlajanje v Nemčiji se pozna tudi v Sloveniji, pri nekaterih podjetjih je že zaznati padec naročil, posledično pa bi lahko bila zato ogrožena tudi številna delovna mesta v slovenskih podjetjih.
O novi gospodarski krizi sicer še ne moremo govoriti, je pa Nemčija že na robu recesije. In tudi v času zadnje gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, smo v Sloveniji posledice občutili šele nekaj mesecev za tem, ko so prve znake zabeležili v drugih gospodarskih partnericah Slovenije (poleg Nemčije so najpomembnejše še Italija, Avstrija in Hrvaška).
Slovenija blizu rekordno nizke brezposelnosti
Pa se to na trgu dela že pozna? Podatki o brezposelnosti tega še ne zaznajo. Konec septembra je bilo v Sloveniji registriranih nekaj manj kot 70 tisoč brezposelnih, kar je 5,4 odstotka manj kot septembra lani. Ta številka je blizu rekordno nizke brezposelnosti septembra 2008, ko je bilo brez dela 59 tisoč ljudi.
Tudi na portalu MojeDelo.com pojasnjujejo, da se število oglasov oz. razpisanih delovnih mest ne zmanjšuje. Kot pravijo, je na njihovem portalu dnevno število oglasov še vedno zelo visoko, med 1.800 in 1.900, kar pa ni veliko manj kot med razcvetom trga dela lani. Delovnih mest ni (veliko) manj, dodajajo, in pojasnjujejo, da je delno to tudi posledica tega, da nekateri delodajalci dlje časa iščejo nove sodelavce in tako tudi oglas ostane objavljen daljše obdobje.
"Samo plača ni dovolj"
Prav tako se v glavnem ne spreminja sama struktura delovnih mest, se pa spreminja miselnost delodajalcev, koliko časa, truda in denarja so pripravljeni vložiti v iskanje novih sodelavcev. Vedno več delodajalcev se zaveda, da samo plača ni dovolj, da pritegnejo kandidate, ki si jih želijo (nekateri ne zmorejo ponuditi višje plače, nekateri pa tega ne želijo).
"Pri nas opažamo predvsem to, da se delodajalci želijo izpostaviti kot 'dobri' delodajalci in s tem pritegniti kandidate, še preden se potreba po novem delovnem mestu v podjetju sploh pojavi. Pripravljeni so vlagati v blagovno znamko delodajalca, kar je bilo še nedavno pri nas precej redek pojav," odgovarjajo na MojeDelo.com.
Vse več podjetij za iskanje kadra najame agencije
Na drugi strani pa opažajo tudi trend, da je vedno več delodajalcev pripravljenih postopke izbire prepustiti zunanjim izvajalcem (ali pa vsaj do določene mere, npr. CV iskalnik MojeDelo.com). Obdobje, ko je trg dela naklonjen iskalcem, pomeni, da imajo kadrovske službe veliko več dela in s tem posledično pride pomanjkanje časa – tako za samo selekcijo kot tudi njihove druge zadolžitve. V takih obdobjih pa je še težje priti do primernih kandidatov in tako podjetja to delo želijo ali pa so primorana prepustiti zunanjim izvajalcem.
Na trgu dela sicer letos ni zaznati večjih posebnosti, pojasnjujejo na MojeDelo.com. Vse več delodajalcev se osredotoča na izgradnjo ali izboljšanje blagovne znamke delodajalca. "Torej, na dolgoročno strategijo pridobivanja kandidatov. Na trgu dela, kjer so v prednosti iskalci, so delodajalci primorani razmišljati drugače in dolgoročno. Tako se tudi kaže več aktivnosti delodajalcev, kjer se izpostavlja delovno okolje njihovega podjetja."
Zaposlene vse več podjetij išče na družbenih omrežjih
Prav tako so delodajalci veliko bolj aktivno pripravljeni iskati kandidate prek družbenih omrežij. "Ta trend se je pri nas okrepil tekom lanskega leta in je še vedno v porasti. Morda bi lahko rekli, da se je okrepilo sodelovanje med marketingom in kadrovskim oddelkom v podjetjih, saj morajo za uspešno pridobivanje kandidatov delovati usklajeno. Kandidati vedno več pozornosti posvečajo tudi dejavniku delovnega okolja, in če podjetje ne uspe uskladiti svojih sporočil na vseh kanalih, ne bodo uspešni. Pri tem so družbena omrežja lahko zelo učinkovito orodje, kar vedno bolj spoznavajo tudi delodajalci in to s pridom uporabljajo."
22