Ponedeljek,
22. 4. 2013,
13.55

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

slaba banka

Ponedeljek, 22. 4. 2013, 13.55

7 let, 9 mesecev

Nekdanji švedski minister: Slaba banka je učinkovita le, če je dobro izpeljana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Jubilejna 30. finančna konferenca se bo sredi maja posvetila trenutnim izzivom Slovenije. Med drugim sanaciji bank in privatizaciji, ki je po 20 letih tranzicije spet aktualna tema.

Finančna konferenca bo v Portorožu potekala 14. in 15. maja, danes pa so predstavili njen program. Lundgren je ob tem pojasnil, da so banke na začetku 90. let prejšnjega stoletja zabredle v velike izgube, delež slabih posojil pa se je zaradi poka špekulativnega balona s konca 80. let močno zvišal. Švedske banke so se tako znašle pred insolventnostjo in ker je problem dobil sistemske razsežnosti, so se ga na Švedskem lotili s celovitimi in sistemskimi rešitvami. Lundgren bo predstavil švedske izkušnje Lundgren, ki je ravno med sanacijo bank opravljal naloge finančnega ministra, je pojasnil, da je koncept slabe banke dober, če se dobro izpelje. Povedal je, da so to orodje na Švedskem uporabili za banke, ki so jih pred tem nacionalizirali, tako da so bile vse transakcije znotraj državnega sektorja. Tudi prvi mož Ljubljanske borze Andrej Šketa se je strinjal, da je koncept slabe banke bolje izvesti v bankah v državnem lastništvu, zato tako ni prikritega subvencioniranja zasebnikov in moralnega hazarda. V tej nordijski državi se je slaba banke po Lundgrenovih besedah izkazala kot dobra rešitev. Javnofinančni stroški za sanacijo bank so takrat znašali med štirimi in petimi odstotki bruto domačega proizvoda, a si je država nato s prodajo prenesenega premoženja in poznejšo privatizacijo bank ta sredstva povrnila. Lundgren, ki bo švedske izkušnje predstavil na letošnji konferenci, je zatrdil, da je za obnovo posojilne dejavnosti bank ključno tudi, da se sanira realni sektor. Za to je po njegovih besedah ključna dobra insolvenčna zakonodaja, tako da se lahko gospodarstvo v teh postopkih razdolži in postavi na nove temelje. Spomnil je še, da je imela Švedska v 90. letih visok javni dolg, ki pa ga je v naslednjih letih skozi javnofinančne ukrepe in številne strukturne reforme močno oklestila, tako da je danes ena finančno najbolj stabilnih evropskih držav. "Privatizacija ne bi smela biti gasilni ukrep" Druga pomembna tema letošnje konference bo vprašanje privatizacije. Okroglo mizo na to temo bo vodil Branko Žibret, partner svetovalnega podjetja AT Kearney. Ta je danes povedal, da je privatizacija po 20 letih tranzicije spet aktualna tema. Aktualna je, ker Slovenija pridobljena sredstva potrebuje za reševanje fiskalnih problemov in financiranje razvoja, ker je povezana z vprašanjem sanacije bank in ker lahko prispeva k reševanju prezadolženega gospodarstva. A privatizacije po Žibretovih besedah ne bi smeli obravnavati kot gasilni ukrep, temveč mora biti njen prvotni cilj, da se zagotovi razvoj države. Ključno je zato, da se ustvarijo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in da se Sloveniji tako zagotovi večja blaginja. Privatizirati je zato treba z jasno strategijo, zato so temeljna vprašanja kako postopke izpeljati, kako zagotoviti ustrezno korporativno upravljanje in kako privabiti tuje neposredne naložbe. Žibret verjame, da je Slovenija lahko zanimiva za tuj kapital, je pa danes tudi ekonomsko prisiljena v to, da hitro izpelje postopke, s katerimi je prej 20 let odlašala. Finančno konferenco organizirata Ljubljanska borza in časnik Finance.