Sreda, 17. 7. 2019, 4.00
5 let, 4 mesece
Kje bo čistila kadrovska metla Alenke Bratušek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
31
Med odločanjem o več stomilijonskih poslih na cestah in železnicah bo vladna koalicija kadrovsko prevetrila vrhove Darsa in državne Direkcije za infrastrukturo. Kateri posli so v igri? In koga vse želi zamenjati ministrica Alenka Bratušek?
Medtem ko se na domačem političnem prizorišču napoveduje vroča jesen, bodo takšni na področju največjih domačih infrastrukturnih projektov že prihodnji tedni.
Zaznamovalo jih bo kadrovanje. Vladajoča koalicija se je namreč odločila prevetriti vodstva Darsa in direkcije za infrastrukturo, ki gradi državno cestno in železniško omrežje. Vse to se dogaja v času, ko spopadu za gradnjo druge cevi predora Karavanke, trenutno največjega projekta na domačem avtocestnem omrežju, ni videti konca. V prihodnjih dneh se izteče tudi razpis za nadgradnjo železniške proge Maribor–Šentilj s pripadajočim predorom Pekel. Projekt je ocenjen na sto milijonov evrov, kar je več od predvidene cene predora Karavanke.
Pri kadrovski prevetritvi domače infrastrukture bo imela ključno vlogo resorna ministrica Alenka Bratušek. Že od decembra lani je na čelu podjetja 2TDK, ki bo gradilo in upravljalo drugi tir Divača–Koper, njen človek. To je Dušan Zorko, nekdanji generalni direktor Pivovarne Laško, ki mu je vrata v Sloveniji vrsto let odpiral Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD. Han še vedno velja za najtesnejšega političnega zaupnika Bratuškove iz vrst drugih strank.
Prva tarča: Damir Topolko
Zdaj kot prva na vrsto prihaja direkcija za infrastrukturo, ki bo samo letos po načrtih ustvarila okrog 700 milijonov evrov realizacije. To je več od polovice načrtovane vrednosti projekta drugi tir Divača–Koper. Že od leta 2015 jo vodi Damir Topolko, ki je mandat dobil v obdobju ministra Petra Gašperšiča (SMC). Trenutno ima 130 odprtih gradbišč.
Damir Topolko je februarja padel v nemilost predsednika vlade Marjana Šarca zaradi afere maketa.
Topolko je februarja letos padel v nemilost predsednika vlade Marjana Šarca zaradi afere maketa. Šlo je za 133 tisoč evrov vredno, pozneje razveljavljeno naročilo, ki je v primerjavi s preostalimi posli direkcije zanemarljivo. Šarec je Topolkov odhod zahteval po tem, ko je s težkim srcem sprejel odstop ministra za okolje in prostor Jureta Lebna.
A Bratuškova ga je še nekaj mesecev pustila na položaju. "Predsedniku vlade sem razložila, da javni uslužbenci ne morejo prevzemati politične odgovornosti. Dogovorila pa sva se, da za mesto šefa direkcije poiščemo novega človeka," je februarja letos pojasnila ministrica. Že takrat nekateri niso izključili možnosti, da je Bratuškova afero maketa, ki naj bi jo spodbujali tudi v njenih krogih, izkoristila za prevzem direkcije, ključnega organa v sestavi ministrstva.
Kaj je ugotovila policija v aferi maketa?
Samo letos bo tako direkcija v gradnjo in obnovo železniške infrastrukture vložila okrog 300 milijonov evrov. Gre za posle, ki so jih v zadnjih letih v veliki večini dobivali domači gradbinci: SGP Pomgrad, Kolektor, CGP, GH Holding ... V teh dneh se izteče tudi razpis za nadgradnjo drugega tira proge Maribor–Šentilj s gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica. Projekt je ocenjen na sto milijonov evrov.
Zdaj je Bratuškova očitno našla svojega človeka. Na ministrstvu so včeraj za Siol.net pojasnili, da bo Bratuškova vladi predlagala imenovanje nove direktorice, ki naj bi delo začela septembra. Njenega imena ne razkrivajo.
Kaj bo uradni razlog za Topolkovo razrešitev, ni jasno. Po nekaterih informacijah namreč preiskava javnega naročila makete, ki jo policija vodi od marca lani, ni potrdila sumov kaznivih dejanj. Kriminalisti, ki so štiri uslužbence direkcije na čelu s Topolkom osumili zlorabe uradnega položaja, naj bi ugotovili, da pri naročilu zaradi predhodnega razdrtja posla ni prišlo do pridobitve premoženjske koristi.
Na Policijski upravi Ljubljana so nam potrdili le, da "v zadevi še vedno poteka predkazenski postopek, ki ga usmerja okrožno državno tožilstvo v Ljubljani". Tudi Topolko preiskave ne želi komentirati. "Delo direkcije ocenjujem kot zelo dobro. V zadnjih letih smo rasli za približno 100 milijonov evrov na leto. Spremenili smo način načrtovanja. Obseg naše realizacije ni več odvisen od javnih naročil v tekočem letu, ampak v vsako leto vstopamo s projekti, ki so že pripravljeni," je pojasnil Topolko.
Druga tarča: uprava Darsa
Že konec avgusta bodo na vrsti zamenjave v nadzornem svetu Darsa, ki ga vodi Marjan Mačkošek, imenovan v obdobju vlade Mira Cerarja. Po neuradnih informacijah se bodo morali posloviti vsi dosedanji člani, nova imena pa bodo predlagale vse koalicijske stranke z izjemo DeSUS. V naslednjem koraku naj bi sledila še prevetritev Darsove uprave, ki jo od spomladi 2016 vodi Tomaž Vidic.
Tomaž Vidic
Dars je lani posloval z rekordnim, 154-milijonskim dobičkom, ki ga je ustvaril ob slabih pol milijarde evrov prihodkov. Kljub temu Vidic za ubranitev položaja nima veliko možnosti, saj velja za kader Petra Gašperšiča, ki je ostal brez političnega zaledja. V upravi Darsa sedita še Gašper Marc (SD) in Vili Žavrlan. Mandat se jima izteče marca prihodnje leto oziroma oktobra 2021.
Med mogočimi kandidati za prvega moža Darsa, ki ima še 2,3 milijarde evrov dolgov do bank, se omenja več imen. Med njimi tudi Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ), ki ima med vladnimi strankami najtrdnejše zaledje v SD. "O kakršnih koli špekulacijah ne vem ničesar. Zanima me le dobrobit SŽ," odgovarja Mes.
Verjetne kadrovske zamenjave na Darsu bodo časovno sovpadle z vrhuncem boja za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Gre za spopad, ki bo precej določil pravila igre na domačem gradbenem trgu v prihodnjih letih.
Spopad za Karavanke
Na eni strani je turški gradbinec Cengiz, ki se je v Sloveniji prvič posredno pojavil že leta 2015. Takrat je sarajevskemu gradbincu Euroasfalt, svojemu partnerju v Bosni in Hercegovini, dal reference, ki so mu omogočile pridobitev gradnje 50 milijonov evrov vrednega avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje.
Na drugi strani so slovenski gradbinci na čelu z Gorenjsko gradbeno družbo (GGD) in Kolektorjem. Cengiz je na razpisu za Karavanke, ki ga je Dars objavil že decembra 2017, v prvem poskusu oddal najcenejšo ponudbo, vredno 89 milijonov evrov. To je 15 milijonov evrov manj od ponudbe GGD in še dodatna dva milijona evrov manj od ponudbe Kolektorja CPG.
Dars je za izvajalca del pod Karavankami izbral Cengiz, a je državna revizijska komisija odločitev zaradi formalnih razlogov razveljavila. "Postopki javnega naročanja v revizijskem delu vedno bolj postajajo iskanje formalnih pomanjkljivosti izbrane ponudbe, ne pa uresničevanje temeljnih načel javnega naročanja, torej konkurenčnosti ponudnikov ter gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev," so takrat sporočili iz nadzornega sveta Darsa.
Državni revizorji: Dars lahko odpre ponudbe
Oba domača gradbinca sicer nastopata v konzorcijih s tujimi partnerji: GGD s češkim Metrostavom, Kolektor CPG pa z drugim turškim gradbincem, družbo Yapi Merkezi. Po vseh zapletih in odločitvah državne revizijske komisije je za zdaj jasno le, da bodo na Darsu do novega podaljšanega roka (25. julija) lahko odprli nove ponudbe, ki bodo po razveljavitvi izbire Cengiza za izvajalca projekta prispele na razpis. Državna revizijska komisija je namreč zavrnila zahtevo za zadržanje postopka, ki sta ga vložila GGD in Kolektor CPG.
O njunih pritožbah na sam postopek državni revizorji še niso odločali, saj bodo najprej počakali na odgovor Darsa. Ta je sicer k oddaji ponudbe povabil šest kandidatov: ob Cengizu, GGD in Kolektorju CPG še konzorcije podjetij Implenia (Avstrija) – CGP, Euro-Asfalt-Cestno podjetje Ptuj in J&P-Avax iz Aten.
Težko je verjeti, da zapletov s Karavankami po potrebi ne bodo uporabili za utemeljitev zamenjav na Darsu. Že septembra lani so se sicer začela dela na avstrijski strani predora, ki skupaj meri skoraj osem kilometrov.
31