Kakšen je potencial regije Alpe-Adria?

"Zelo veliko je malih in srednjih podjetjih, ki počasi vstopajo na avstrijski trg, a so še vedno zelo bojazljiva. Pomembno je, da pomagamo premagovati ta strah," pravi Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) v Celovcu.

V Avstrijo se na delo vsak dan vozi 12 tisoč Slovencev Čeprav to regijo sestavlja več pokrajin – Koroška, Julijska krajina, Slovenija, avstrijska Štajerska in Istra –, se povezanost čuti zlasti med Slovenijo in Avstrijo, saj v Avstriji dela okoli 20 tisoč Slovencev, od tega je okoli 12 tisoč dnevnih migrantov.

Podjetniki raje na vzhod kot v Avstrijo "Včasih opažam, da se podjetniki raje odločajo za češki ali poljski trg, za avstrijskega pa ne, čeprav je čisto blizu," pravi Wakounig.

"Vzroke vidim v neznanju nemškega jezika, pa tudi v nepoznavanju germanske kulture." V večjih mestih si Slovenci namreč lahko pomagajo z angleščino, na obmejnem področju pa je znanje nemščine zelo pomembno, poudarja Wakounig. "Zato se v SGZ zelo trudimo, da bi te ovire odpravili, in dajemo možnost, da se slovenski in koroški podjetniki družijo."

Zakaj povezovanje politikov in gospodarstvenikov? V Avstriji ne more nihče postati predsednik gospodarske zbornice ali doseči visokega položaja v gospodarski politiki, če se prej ni izkazal s svojim podjetniškim delom, pojasnjuje Wakounig.

Kraljič pa opozarja na to, da so v Avstriji politiki veliko bolj pozorni na to, kaj gospodarstvo potrebuje. Ob tem se sprašuje, zakaj tak kongres očitno ne zanima slovenskih ministrov za gospodarstvo in regionalni razvoj.

Edinstvena regija v Evropi Regija je edinstvena v Evropi, ker se tu že stoletja združujejo slovanski, germanski in romanski svet, pravi podjetnik Peter Kraljič, ki bo konferenci predsedoval. "Meje so v glavah, zlasti v glavah politikov. Postavljamo si jih sami in to celo med Slovenci, kaj šele med različnimi narodi." Ob tem Kraljič kot primer dobre prakse postavlja obmejno regijo med Nemčijo, Belgijo in Nizozemsko, ki je v primerjavi z Nemčijo zelo razvojno usmerjena.

Slovenci v Avstriji in Italiji kot informacijska točka za vstop v državo "Izkoristiti bi morali Slovence v zamejstvu – gospodarsko in kulturno," poudarja Kraljič, saj ti lahko olajšajo vstop na avstrijski in italijanski trg.

Tudi Wakounig poudarja, da je SGZ za slovenske podjetnike lahko informacijska točka za Koroško in deloma tudi za vso Avstrijo. "V SGZ si želimo, da bi slovenske uradne ustanove – na primer gospodarska ali obrtna zbornica –še bolj izkoristile Slovensko gospodarsko zvezo kot vstopno točko za Avstrijo."

"Povezujemo se tudi s podjetniki na italijanski strani," pravi Wakounig. "Je pa res, da imata Slovenija in Italija morda malo drugačen pristop do regije. Opažam, da smo prav Korošci tista gonilna sila skupnega alpe-jadranskega prostora. Vidimo priložnost za dolgoročno povezovanje."