Kako se izogniti bolečinam v hrbtenici z izbiro pravega ergonomskega pisarniškega stola

Od avtomobilskega, pisarniškega, kuhinjskega, kavarniškega do gledališkega sedeža

Vam je kaj znan tale scenarij: Po šest- do osemurnem crkljanju v mehki postelji nas avtomobilski sedež pospremi do službe. Tam nas že z odprtimi naslonjali za roke čaka naš pisarniški sedež, ki nas ne spusti iz svojega objema vsaj osem ur. Vmes se morda presedemo na sedež sejne sobe, stol bližnje restavracije. Po koncu delovnika se znova srečamo z avtomobilskim sedežem in čisto prepozno odvihramo domov.

Doma se udobno namestimo v zavetje domačega naslanjača. Prej ali vmes se premaknemo še na prigrizek za kuhinjsko mizo. Preostanek dneva se razvajamo na kavču (z računalnikom ali tablico v naročju), v postelji ali na stolu v jedilnici. Morda skočimo zvečer še na pijačo s prijatelji, kjer seveda takoj pogledujemo, ali je kje kakšna prosta miza za nas, da se malo usedemo po napornem dnevu. Občasno si celo privoščimo sedenje v neudobnem stolu v gledališču ali kinu. Pa tudi izjemoma, kadar gremo na obisk k prijateljem, seveda ne klepetamo stoje.

Temna plat življenja na zadnji plati

Zagotovo ste že izkusili bolečino v križu, ki vas je zagrabila nenadoma in je bila tako huda, da ste morali neposredno na urgenco po blokado, da ste sploh lahko zdržali. Nato ste potrebovali kar nekaj dni, da ste lahko znova normalno zaživeli. Zagotovo poznate vsaj dva ali tri v svoji bližini, ki se jim je to zgodilo. Morda poznate tudi koga, ki se mu je stanje tako slabšalo, da je pristal celo na operacijo hrbtenice.

Statistike kažejo, da ima od 60 do 80 odstotkov ljudi kronične bolečine v križu ali druge kronične okvare hrbta. Pogostost se z leti povečuje, rastejo pa tudi zdravstveni stroški.

Preveč sedenja je praktično tako zelo škodljivo kot nezdravo prehranjevanje, čeprav se s slednjim dosti več ukvarjamo. Oboje vpliva na naš vitek stas, s tem da prehranske navade dosti teže spremenimo.

Nekaj predlogov, prijaznih do vaše hrbtenice

1. Izbira kakovostnega ergonomskega pisarniškega stola: to je tisti, ki podpre vaše telo na kritičnih mestih in ima ledveno oporo. Sedež lahko prilagodite po globini, višini ali nagibu.

2. Pravilno sedenje pri aktivnem delu: Pri sedenju potisnite svoje boke čim bolj proti naslonjalu, tako da boste imeli podprt spodnji del hrbta in po možnosti tudi zgornjega, če ima vaš stol dovolj visoko naslonjalo. Na ta način boste lahko pri sedenju dosegli bolj vzravnano držo. Vzravnana drža je pri uporabi računalnika izrednega pomena.

Vir: zdravstvena.info

Iz sedečega položaja vam mora biti računalniška tipkovnica dostopna tako, da imate roke v komolcih upognjene pod kotom 90 stopinj. Pomembna je prava višina sedeža ter ustrezna razdalja med spodnjim delom nog in sedalnim delom stola. Med zadnjim delom vašega kolena in sedalnim delom stola naj bo vsaj za tri prste prostora, sicer se vam bo sedalo zajedalo v noge, kar ni najbolj prijetno.

Nogi morata biti neprekrižani trdno na tleh ali na nožnem podstavku, pod kotom med 90° do 110°. Opora je na celih stopalih. To vam bo omogočilo držo hrbta v nevtralnem položaju ter ugodno vplivalo na vaše telo.

Noge v kolenskem sklepu naj bodo nekoliko odprte, kolena morajo biti rahlo nižje od kolkov. Teža naj bo enakomerno porazdeljena na obe polovici zadnjice, medenica pa ne zvrnjena naprej.

Prilagodite tudi lego računalnika in zaslona, slednji naj bo v višini oči in oddaljen približno za dolžino vaše roke.

Škodljivo je sedenje na koncu stola, s pretirano usločenostjo ali izbočenostjo v ledvenem delu, ležanje na stolu, podpiranje brade z roko, neustrezno nastavljen slikovni naslon, sedenje postrani (samo na polovici zadnjice), delo z zasukom ...

Vsi pripomočki, ki jih med delom potrebujete, naj bodo čim bližje dosega vaših rok, saj boste na ta način ohranjali pravilno pozicijo telesa med sedenjem.

Če vaše delo zajema dolgotrajno sedenje, si vzemite krajša obdobja za raztezanje mišic in preprečevanje pojava bolečin.

Naročnik oglasnega sporočila so Pisarniški stoli Pivk d.o.o.