Kako naj se država bori proti bonitetnim agencijam?

Čeprav je lansko poslovno leto SID banka končala z dobičkom, ji je bonitetna agencija znižala oceno, saj je SID banka v 100-odstotni lasti države in se zadolžuje z njenim jamstvom. Spomnimo, da je ista agencija prejšnji teden znižala tudi oceno Slovenije, in to ravno med tem, ko se je Slovenija poskušala zadolžiti na mednarodnem trgu. Glede na to, da drugi dve največji bonitetni agenciji Standard & Poors in Fitch tega nista storili, se spet postavlja vprašanje kredibilnosti ameriških bonitetnih agencij. V nevarnosti je bil obstoj samega evrskega območja Nekatere raziskave so pokazale, da naj bi agencije pri zaostrovanju krize celo aktivno sodelovale. Krčevitih prizadevanj ranljivih držav po uravnoteženju javnih financ praviloma niso nagrajevale, temveč so jim z vztrajnim nižanjem bonitetnih ocen vedno znova metale polena pod noge in jim višale stroške mednarodnega financiranja. To se je kazalo zlasti v primerih Grčije in Irske. Agencije so z načrtnim poglabljanjem dolžniške krize teh držav ogrozile celo obstoj samega evrskega območja. Kako se lahko država obrani pred bonitetno agencijo? Tri največje agencije nadzorujejo približno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen, to so Moody's, Standard & Poor's in Fitch. Že ocena ene od teh treh bonitetnih agencij lahko pomeni veliko izgubo za posamezno državo. Kaj lahko Slovenija sploh stori, če meni, da gre za špekulacije posamezne agencije ali celo vseh treh?

Evropa bi lahko nekaj naredila, a ni Nekdanji guverner Banke Slovenija Mitja Gaspari pravi: "Evropa bi lahko nekaj naredila, pa ni naredila nič. Evroobmočje se ne zna obraniti pred tovrstnimi špekulacijami. Najmanj nevljudno oziroma nekorektno je sredi operacije dajati takšne ocene, kot jih je bila deležna Slovenija ob zadnji izdaji obveznic. Da pa se ocena zmanjša za dve stopnji, se mora zgoditi nekaj drastičnega, nam se ni zgodilo nič bistvenega."

Različne ocene Vprašanje je tudi, katera ocena je zdaj prava: "Takšne razlike med ocenami posameznih agencij kažejo, da nekaj ni v redu. Ali imajo nekateri boljše informacije, kar dvomim, saj dobivajo enake informacije, ali pa je v ozadju nekaj drugega. Mi sami se ne moremo braniti, ker nimamo svoje valute. Majhne države so kolateralne žrtve. Če bi sistem deloval kot celota, potem majhne države ne bi bile tako ogrožene. Recimo Italiji in Franciji tega ne počnejo," je še pojasnil Gaspari.

Vprašanja smo naslovili tudi na Banko Slovenije, kjer pa niso bili preveč zgovorni: "Ocen bonitetnih agencij v naši centralni banki ne komentiramo."

Ni želje po evropski bonitetni agenciji Že pred časom se je veliko govorilo o ustanavljanju evropske bonitetne agencije, vendar se kljub velikim besedam in velikim načrtom ni zgodilo nič: "Z Boletom sva že predlagala, da bi uporabili evropski stabilnostni mehanizem, pa se nič ni zgodilo." Na vprašanje, zakaj je tako, tudi Gaspari ne najde pravega odgovora: "Očitno ni resne želje po tem." Dokler se želja ne pojavi, pa bomo v milosti ali nemilosti ameriških bonitetnih agencij.