Kako bi Trump škodoval slovenskim podjetjem v Mehiki

Če bo uresničil grožnje in uvedel visoke carine na uvoz mehiških izdelkov v ZDA, bi jim namreč porušil načrte o hitrem prodoru na trg, ki je odskočna deska na donosni severnoameriški trg.

Tega se dobro zavedajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer opozarjajo na negativne posledice Trumpovih napovedi.

Vse ceste vodijo v Mehiko

Mehika je v zadnjih letih postala novo globalno središče avtomobilske industrije.

Bližina pomembnega ameriškega trga, dobro razvita logistična infrastruktura, široka mreža dobaviteljev, razmeroma izobražena in poceni delovna sila ter številni prostotrgovinski sporazumi, ki omogočajo ugoden izvoz avtomobilov na največje trge po vsem svetu.

Vse to je v Mehiko privabilo avtomobilske velikane, kot so Toyota, Volkswagen, Hyundai, General Motors, Ford in Nissan. Po vsej državi so zgradili tudi več milijard evrov vredne tovarne, v njih pa zaposlili več deset tisoč ljudi. S proizvodnih trakov vsak dan v povprečju pripelje 10 tisoč novih osebnih vozil.

V Mehiko so jim sledili proizvajalci delov

V Mehiko so jim pričakovano sledili tudi večji in manjši proizvajalci delov z vsega sveta. V neposredni bližini ogromnih avtomobilskih tovarn so postavili na stotine lastnih proizvodnih obratov, kar jim omogoča nemoteno oskrbo z avtomobilskimi deli.

Donald Trump napoveduje visoke carine na uvoz izdelkov iz Mehike. Foto: Reuters Med njimi je tudi eno od največjih slovenskih podjetij Kolektor Group, ki ga lastniško obvladuje Stojan Petrič. V mestecu Silau v zvezni državi Guanajuatu je leta 2015 odprlo proizvodno halo, v kateri je začelo s tremi proizvodnimi linijami za izdelavo HB-komutatorjev in linijo za proizvodnjo priključnic.

Selitev tovarn v Mehiko je postala še toliko bolj privlačna zaradi dejstva, da so se začele leta 2010 plače delavcev na Kitajskem močno zviševati. Mehika je zato postala bolj konkurenčna od Kitajske, kjer je od nekdaj težava tudi zaščita intelektualne lastnine.

Primerjava stroškov dela v ZDA in Mehiki kaže, zakaj je izdelava avtomobila v ZDA za številne proizvajalce postala predraga. Po nekaterih podatkih se plača delavca v Mehiki giblje v povprečju od pet do osem ameriških dolarjev na uro, medtem ko podjetje v ZDA za zaposlenega skupaj s socialnimi prispevki plača okoli 60 dolarjev na uro.

Novi Detroit

O razmahu avtomobilske industrije v Mehiki v zadnjih desetletjih pričajo ti podatki:

• po vsej Mehiki stoji že prek 500 avtomobilskih tovarn, v katerih po zadnjih podatkih letno izdelajo več kot 3,6 milijona osebnih vozil,
• v tovarnah več kot 40 proizvajalcev izdeluje več kot 400 različnih modelov avtomobilov,
• do leta 2020 naj bi Mehika postala šesti največji proizvajalec avtomobilov na svetu, letno pa naj bi izdelali več kot pet milijonov osebnih vozil,
• avtomobilska industrija pomeni 18,3 odstotka vse mehiške proizvodnje in že več kot tri odstotke bruto domačnega proizvoda (BDP).

Številni so Mehiko zato že označili za novi Detroit. Danes propadajoče ameriško mesto je bilo nekoč zibelka avtomobilske industrije. Po drugi svetovni vojni so se vanj zgrinjale množice priseljencev, željnih stabilnih in nadpovprečno visokih plač. Postalo je četrto največje mesto v ZDA s cvetočo industrijo. Mehika je na isti poti.

"Made in America"

Znani so tudi primeri ameriških podjetij v drugih industrijah, ki so kar najbolj izkoristila odprtost meja za trgovino med državama.

Proizvodnja avtomobilov v novi Nissanovi tovarni v Mehiki Foto: Reuters Tik ob meji so odprla tovarne, od koder surovine prepeljejo nekaj kilometrov čez mejo v proizvodne prostore v Mehiki, kjer delavci delajo za polovico nižje plačilo kot njihovi "sodelavci" v ZDA. Polizdelki se vrnejo v ZDA, kjer jih dokončajo in nanje vtisnejo znak "Made in America" (narejeno v ZDA). To jim dopušča, da zanje postavijo višjo ceno.

Podjetja so se prilagodila. Namesto da bi proizvodnjo, tako kot številni drugi, selila na Kitajsko, so se odločila, da bodo ohranila del proizvodnje in služb v ZDA, hkrati pa ameriškim potrošnikom zagotovila ugodnejše izdelke.

Na koncu vselej odločajo potrošniki: z denarnico. Večina jih pri vprašanju, ali so za avtomobil pripravljeni plačati nekaj tisoč evrov več, ker je izdelan v ZDA, ali pa raje kupiti cenejšega iz tujine, ne razmišlja dolgo. In podjetjem ne preostane drugega, kot da jih poslušajo.

Gradnja zidu in uvedba carin

Toda hitre rasti avtomobilske in drugih industrij, ki Mehičane počasi, a zanesljivo dvigajo iz globoke revščine, bi bilo lahko čez noč konec.

Novi ameriški predsednik Donald Trump že od začetka volilne kampanje napoveduje gradnjo zidu na 3.200 kilometrov dolgi meji z Mehiko, ki bi jo spremljala tudi omejitev priseljevanja. Grozi tudi z uvedbo obmejnega davka oziroma dvigom carin na mehiške izdelke. Denar, ki bi ga pobrali podjetjem v Mehiki, bi šel za gradnjo zidu.

Medtem ko bi lahko gradnjo zidu označili za populistično potezo, s katero je Trump dobil glasove nezadovoljnih Američanov, je veliko več skrbi v ZDA in po svetu povzročil z napovedjo drastične spremembe trgovinske politike, s katero bi lahko resno ogrozil ne le desetletja rasti v mehiški avtomobilski industriji, ampak tudi nekatera ameriška podjetja.

Osemdeset odstotkov izvoza v ZDA

Če bo Trump uresničil napovedi, bo to za Mehiko pomenilo katastrofo. V ZDA po zadnjih podatkih konča kar 80 odstotkov vsega njenega izvoza, obseg trgovine med državama pa presega 550 milijard dolarjev na leto. Podjetja v Mehiki na ameriški trg izvažajo vse od električnih naprav, avtomobilskih delov in plastičnih izdelkov do surove nafte.

Mehičani so z ogorčenjem sprejeli napoved gradnje zidu na meji z ZDA. Foto: Reuters Močno bi bile oškodovane multinacionalke z vsega sveta, ki so v Mehiki v zadnjih desetletjih odpirala tovarne. Izvoz njihovih izdelkov na 300-milijonski ameriški trg bi se namreč drastično podražil, s čimer bi postale manj konkurenčne proizvajalcem v ZDA ali Evropi. Na slabšem bi bili tudi Američani, saj bi za izdelke plačevali več.

"Vzeli so nam službe"

"Zaščita delovnih mest v ZDA." To je po besedah Trumpa glavni razlog za napovedane ukrepe proti Mehiki. Z uvedbo carin za mehiške izdelke naj bi namreč v ZDA ustvarili več tisoč novih delovnih mest oziroma preprečili selitev ameriških služb v Mehiko.

Zato je začel Trump tudi neposredno kritizirati ameriška podjetja, ki selijo proizvodnjo. V kratkem nameravata GM in Ford, ponosa ameriške avtomobilske industrije, zapreti tovarni v Detroitu in jih preseliti v Mehiko. Podobno načrtuje tudi Caterpillar, največji proizvajalec gradbenih strojev na svetu s sedežem v ameriški zvezni državi Illinois.

Po drugi strani se je mnogo podjetij ustrašilo Trumpovih napovedi in začasno ustavilo načrte o selitvi tovarn v Mehiko. Vse več se jih zateka tudi k sporočilom za javnost o tem, koliko so že in še bodo vložila v ZDA in koliko delovnih mest s tem ustvarjajo.

Spet druga se ne ozirajo na Trumpa in nadaljujejo vlaganja v Mehiki. Nemški konglomerat Siemens je te dni z mehiško vlado podpisal pismo o nameri, po katerem bo v prihodnjih desetih letih v Mehiki vložil 200 milijonov evrov in ustvaril tisoč novih delovnih mest.

Države, s katerimi ZDA ustvarjajo primanjkljaj

"ZDA imajo z Mehiko 60 milijard dolarjev trgovinskega primanjkljaja. Že od vsega začetka je bil NAFTA (sporazum o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko) enostranska pogodba z množično izgubo delovnih mest in podjetij,” je Trump konec januarja pojasnil v enem od svojih tvitov.

To bi lahko pojasnjevalo zaostrovanje pogovorov z velikimi trgovinskimi partnericami, ki imajo z ZDA ogromen trgovinski presežek, torej v ZDA več izvažajo kot pa iz njih uvažajo.

Tako je Trump že ob začetku volilne kampanje kritiziral Kitajsko, ki je imela v lanskem letu z ZDA kar 319-milijardni trgovinski presežek, in njeno "škodljivo" trgovinsko politiko. S tem, ko Kitajska namenoma vzdržuje šibko valuto juan, naj bi namreč "kradla" službe v ZDA.

Trump ni skoparil tudi s kritikami na račun Japonske in Južne Koreje, sicer dolgoletnih tesnih zaveznic ZDA v Aziji. V obeh primerih imajo ZDA več deset milijard dolarjev visok trgovinski primanjkljaj.

"Pritisk na slovenske proizvajalce delov"

Uvedba carin na izdelke iz Mehike bi negativno prizadela tudi slovenska podjetja, ki poslujejo v Mehiki. "Pritisk bo predvsem na proizvajalce delov za vozila," je potrdil Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS.

Idrijski Kolektor je leta 2015 v Mehiki odprl novo tovarno. Foto: Bor Slana V Kolektorju, paradnem konju Slovenije na mehiškem trgu, se strinjajo. "Splošno razpoloženje v mehiški avtomobilski industriji je bilo do nedavnega zelo pozitivno, zdaj pa je treba priznati, da vlada nekaj negotovosti. Verjamemo, da se bodo spremembe, če se bodo zgodile, dogajale tudi po dobaviteljski verigi navzdol."

Za zdaj je govora le o proizvajalcih avtomobilov, ki so že napovedali naložbe v nove tovarne ali so povečanje zmogljivosti začasno zamrznili. Pri prvorazrednih dobaviteljih delov (Tier 1), ki so Kolektorjev kupec, medtem še ni bilo primera, da bi dogajanje v ZDA vplivalo na njihove načrte. "Verjamemo, da bo ta učinek, četudi uvedejo davek, viden s precejšnjim časovnim zamikom," so povedali v Kolektorju.

"Slovenska podjetja morajo predvsem slediti prihodnjim spremembam v avtomobilski verigi. Če se bo del industrije preselil prek meja v ZDA, bo seveda sčasoma smiselno odpreti novo proizvodno lokacijo bližje svojim kupcem," je napovedal Ivanc.

V Kolektorju o tako drastični potezi še ne razmišljajo. "Verjamemo, da lahko svoje kupce dobro podpiramo ne glede na to, kje v Severni Ameriki bodo. Zaostrovanja odnosov med Mehiko in ZDA ne čutimo in zato ostajamo pri predvidenih načrtovanih številkah za letošnje leto. Bomo pa vsekakor skrbno spremljali naročila in stanje svojih kupcev," so dodali.

Slovenija proti Trumpu

Na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer so v stikih s slovenskimi podjetji, ki poslujejo v Mehiki, so nam prav tako povedali, da ta še ne čutijo posebnih posledic. Na ministrstvu so na sploh optimistični, da Trump ne bo uresničil groženj, vsaj ne v takšnem obsegu.

"ZDA in Mehika sta sosednji državi z močno razvejanimi političnimi, gospodarskimi in medčloveškimi stiki. Prepričani smo, da bosta vsa vprašanja medsebojnih odnosov še naprej urejali v vzajemno korist, tako v bilateralnem dialogu kot v tristranskem sodelovanju v okviru sporazuma NAFTA, ki vključuje tudi Kanado," so pojasnili.

Tudi Ivanc je prepričan, da mora Slovenija "poudarjati zapisane dogovore oziroma vse trgovinske meddržavne sporazume, saj je to v njenem nacionalnem interesu". "Unilateralno poseganje v dogovorjene pogoje je treba zavrniti," je povedal Ivanc.

Vse le Trumpova pogajalska taktika?

"Vprašanje je, koliko avtomobilske industrije lahko ZDA spravijo nazaj, ne da bi ogrozile njeno konkurenčnost. Sploh, če bodo uresničile napovedano migracijsko politiko (izgon nezakonitih priseljencev, op. p.)," so še dodali v Kolektorju.

Zaradi vsega navedenega in dejstva, da bi trgovinska vojna škodila ne le Mehiki, ampak tudi gospodarstvu ZDA, bi se lahko Trumpove grožnje pozneje izkazale kot prazne. Ne nazadnje bi lahko šlo za njegovo pogajalsko izhodišče, pri čemer bi nato v pogovorih s tujimi partnerji privolil v kompromis, ki bi bil še vedno močno pisan na kožo ZDA.

O tem je prepričan tudi Albert Zapanta, predsednik ameriško-mehiške trgovinske zbornice, ki naj bi bil v igri za naslednjega ameriškega veleposlanika v Mehiki. "Trump se zelo rad pogaja. Na začetku vrže na mizo predlog, nato pa se z njim dogovarjaš o možnostih," je Zapanta povedal v začetku meseca, medtem ko se je v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico udeležil vsakoletne konference avtomobilistov in logistov.