Zdaj je tudi uradno: Cimos od jutri italijanski

Zaključek prodajnega postopka Cimosa bodo jutri ob 15. uri v Kopru predstavili glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh, predsednica uprave SDH Lidia Glavina, predsednik uprave TCH Cogeme Gino Berti in predsednik uprave Gerd Rosendahl.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić bosta v prihodnjih dneh podpisala meddržavni dogovor, po katerem bo morebitni dolg Cimosa, ki bi izhajal iz tožbe hrvaške Agencije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB), nase prevzela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). 

Ključne ovire ni več

To vprašanje je bilo v zadnjih mesecih ključna ovira za konec prodaje Cimosa. 

Slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić Foto: STA , Spomnimo, da gre za tožbo, s katero hrvaška DAB od Cimosa zahteva plačilo več kot 50 milijonov evrov. Gre za domnevne dolgove, ki izhajajo še iz 90. let prejšnjega stoletja, ko je Cimos pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojil, po propadu te banke pa jih je prevzela DAB.

Po sporazumu bosta DUTB oziroma slovenska država Republiki Hrvaški plačali sedem milijonov evrov. Odpovedali se bosta tudi vsem morebitnim naknadnim zahtevkom do Cimosa iz tega naslova.

Italijani od jutri v Cimosu

Že jutri po podpisu pogodbe o prodaji bo skupščina Cimosa, na kateri bo Palladio Finanziaria oziroma njegova hčerinska družba TCH Cogeme tudi uradno prevzela lastniški nadzor nad Cimosom.

Nase bo prevzela tudi 110 milijonov Cimosovega dolga in koprski družbi s povečanjem kapitala zagotovila sredstva za poslovanje. V letošnjem letu predvidoma 30 milijonov evrov, v štirih letih pa skupaj približno 80 milijonov evrov. Ob tem bo dobrih sto tisoč evrov znašala še kupnina za delnice Cimosa.

Projektno podjetje TCH Europe je od Italijanov pred tednom dni že dobilo 20 milijonov evrov kapitala, je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili.

Kaj čaka Cimos? Znižanje števila zaposlenih …

Po prihodu novega lastnika Cimos čakajo velike spremembe.

Foto: STA , Znižalo se bo število zaposlenih, o čemer so se Italijani že dogovorili s sindikati. V koprski skupini ima delo trenutno dobrih 4.000 ljudi. V prihodnjih osemnajstih mesecih naj bi jih bilo v Cimosu približno tisoč manj – tudi zaradi odprodaje nekaterih nedonosnih programov, recimo kinematike, ki zaposluje okrog 250 ljudi. 

Natančnejša številka naj bi bila znana po sprejetju poslovnega načrta. Cimos je lani ustvaril 317 milijonov evrov poslovnih prihodkov, kar je več kot 75 milijonov evrov manj kot v letu pred tem, in dobrih 10 milijonov evrov čiste izgube.

… sanacija in boj za naročila

Pričakovati je, da Italijanom v prvem letu še ne bo uspelo zaustaviti trenda padanja prihodkov. Cimos namreč pesti zdaj že kronično pomanjkanje naročil, najbolj prav v programu kinematike. Čeprav so v Cimosu v zadnjih mesecih navajali podatek, da imajo za 400 milijonov evrov potencialnih naročil, to velja za obdobje sedmih let, kar je premalo za uspešno sanacijo. 

Italijani naj bi tako ob prihodu v Cimos zagotovili za približno 80 milijonov evrov naročil. V TCH Cogeme v zadnjem času krepko povečujejo obseg posla na severnoameriškem trgu, predvsem v Kanadi.

Dolgotrajna agonija Cimosa naj bi precej poslabšala poslovne odnose med Cimosom in francosko avtomobilsko multinacionalko PSA, ki je v začetka marca za 2,2 milijarde evrov kupila nemški Opel. Eden od prvih ciljev Italijanov bo ohranitev sodelovanja s Francozi.

Kako so rešili vprašanje hrvaške tožbe?

Cimos ima sicer za skoraj sedem milijonov evrov terjatev do Francozov. Te bi se lahko izkazale za rešilno bilko pri drugem odprtem vprašanju – tožbi, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo (DORH) vložilo proti Cimosu zaradi nepremičnin na proizvodnih lokacijah v Buzetu in Roču. 

Po naših informacijah bo namreč država s tremi milijoni evrov jamčila za potencialne obveznosti Cimosa iz te tožbe. V tem primeru naj ne bi šlo za nedovoljeno državno pomoč, saj bo država odobreno garancijo poplačala s terjatvami Cimosa do PSA.

Predstavniki Cimosovih podjetij in sindikatov so konec januarja opozorili na pomembnost obstoja družbe kot celote, torej na obeh straneh meje. Foto: STA , Za zdaj je za unovčitev jamstva malo možnosti, saj je DORH sodni postopek za lokacijo v Buzetu že pred časom izgubil tudi na drugi stopnji.

Kdo ostaja in kdo odhaja iz Cimosa?

Spremembe lahko pričakujemo tudi v vrhu Cimosa. Italijani bodo vpeljali enotirni sistem upravljanja. Kdo od zdajšnjih vodilnih menedžerjev bo ostal v Cimosu, za zdaj uradno ni znano. 

Po neuradnih informacijah si Italijani prizadevajo, da bi v Cimosu kot izvršna direktorja ostala Gerd Rosendahl, zdajšnji predsednik uprave Cimosa, ter Andraž Brodnjak, izvršni direktor za finance, računovodstvo in kontroling. 

Iz vrha Cimosa se bosta zelo verjetno morala posloviti zdajšnja izvršna direktorja za raziskave in razvoj ter proizvodnjo Janez Gradišek in Reinhold Vial. Enako tudi zdajšnji člani nadzornega sveta: Walter Gnauert, Peter Stehle, Mitja Mavko in Andro Ocvirk, ki je koprsko skupino nadzoroval dve desetletji.

Dilema za Italijane: naj Brodnjak ostane ali gre?

Težava za Brodnjaka je njegova poslovna preteklost. Natančneje, epizoda v šibeniški tovarni TLM iz Šibenika, ki je končala v stečaju, njeno proizvodnjo pa je pozneje odkupil Impol iz Slovenske Bistrice. 

Brodnjak je eden od osumljenih v preiskavi gospodarskega kriminala v TLM. V teh dneh so hrvaški policisti aretirali oziroma razpisali tiralice za več posamezniki, ki naj bi TLM in Jadransko banko oškodovali za več kot 20 milijonov evrov. Zlorabe položaja so osumljeni Tonči Kandido, dolgoletni direktor in član uprave TLM, brata Loran in Marko Pejčinoski, ki sta lastniško obvladovala TLM, ter Brodnjak.

Zakaj je Brodnjak v preiskavi na Hrvaškem

Zakaj je v preiskavi tudi Brodnjak? TLM je bil med letoma 2012 in 2014 v večinski lasti družine Pejčinoski, in sicer prek podjetja Euris z Dunaja. V tem času je bil Brodnjak član uprave Eurisa, ki ga hrvaške oblasti sumijo izčrpavanja TLM.

Andraž Brodnjak, finančnik Cimosa, je eden od osumljenih v preiskavi gospodarskega kriminala v družbi TLM iz Šibenika. Foto: STA , TLM je svoje izdelke po znatno nižjih cenah od tržnih prodajal Eurisu, ta pa naprej končnim kupcem. S tem naj bi bil TLM oškodovan za več kot 12 milijonov evrov. Poleg tega naj bi ga za več kot milijon evrov oškodovali s plačevanjem domnevno fiktivnih intelektualnih storitev. Jadransko banko pa naj bi oškodovali z nepravilnimi, domnevno goljufivimi faktoring posli med Eurisom in njegovimi hčerinskimi družbami. 

"Do današnjega dne me nihče izmed hrvaških organov pregona ni poskusil kontaktirati, prav tako pa z njihove strani nisem prejel nikakršnega obvestila. Tudi sicer so vse informacije, ki jih imam, iz medijev. Nikakor pa ta preiskava, ki je bila, če poročanje medijev drži, začeta, ne vpliva na Cimos in na mojo trenutno funkcijo v njem," je za Siol.net povedal Brodnjak.

Ko je iz medijev izvedel, da poteka preiskava poslov v TLM, je o tem nemudoma obvestil lastnike.

"Preden sem prišel v Cimos, sem bil res zaposlen v družbi Fintrust Holding, ki je bila v tistem času lastnica TLM TPV. Nikoli pa nisem bil zaposlen v družbi TLM TVP in prav tako nikoli nisem imel pooblastil za zastopanje v tej družbi. Kot predstavnik Fintrust Holdinga sem namreč opravljal le funkcijo člana nadzornega sveta. TLM TPV sem zapustil v normalnem poslovnem stanju, ko je bilo tekoče poslovanje družbe dobro, EBITDA pa rekorden. Kaj se je za tem dogajalo v tej družbi, mi ni znano. Stopil sem že v kontakt z odvetnikom in v mojem interesu je, da se preiskava čim prej zaključi," je še pojasnil Brodnjak.

Na slovenski policiji so nam povedali, da se po do sedaj opravljenem preverjanju hrvaška policija v primeru preiskave sumov gospodarskih kaznivih dejanj v TLM nanje ni obrnila.

V TLM svetoval tudi izredni upravitelj Agrokorja

Preiskava se je sicer začela na podlagi prijave predsednika Hrvaškega združenja delavskih sindikatov (HURS) Ozrena Matijaševića, ki je v letih od 2009 do 2014 podal več kazenskih ovadb proti družbam v lasti družine Pejčinoski.

V letu 2015 je prezadolžena družba TLM prišla v roke ruskega milijarderja Igorja Shamisa. Ta je za svetovalca pri reševanju družbe izbral Anteja Ramljaka, zdaj izrednega upravitelja Agrokorja, ki ga je na ta položaj sodišče imenovalo na predlog hrvaške vlade.

Ramljaka je sicer v TLM že pred tem pripeljal Pejčinoski, in sicer za pomoč pri najetju bančnega posojila. Po dostopnih podatkih Ramljak ni v preiskavi zaradi poslov svojih predhodnikov.