Morda je napak, ker lani nismo vztrajali pri dokapitalizaciji v znesku od 400 do 600 milijonov evrov.
Če bi takrat izvedli to dokapitalizacijo, bi lahko počistili vse slabe naložbe, ki jih je za 1,7 milijarde evrov, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela med drugim povedal predsednik uprave NLB Božo Jašovič.
"Tako negativnih trendov nismo pričakovali"
Glede poslovanja največje slovenske banke Jašovič priznava, da tako negativnih trendov niso pričakovali. Uprava po njegovih besedah tudi nosi odgovornost za napačno oceno ob začetku leta, da bo banki letos uspelo poslovati z dobičkom.
"Podcenili in napačno smo ocenili veliko povečevanje insolvenčnih postopkov in s tem povečevanje slabih posojil. Dokler ne bomo začeli normalno rasti, bo banka težko pokazala dobre rezultate in dobičke," pravi prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB).
"Težko je presojati, kateremu podjetju dati denar"
"Zdaj se število insolvenčnih postopkov povečuje in dosegli smo številko, ki je v zgodovini še nikoli nismo imeli," opozarja. "Tako okolje je zelo naporno za bančnike. Težko je presojati, kateremu podjetju dati denar, kateremu pa ne," dodaja.
Na očitke, da se NLB s krčenjem kreditne aktivnosti spreminja v hranilnico, je Jašovič odgovoril, da mora za kreditno aktivnost obstajati tudi ustrezno kreditno povpraševanje. "Skrbi nas šibka gospodarska rast, ki jo napovedujejo makroekonomisti. To pomeni, da kapacitete ne bodo izkoriščene, da bo malo investicij in tudi kreditnega povpraševanja bo manj, rast kreditov bo pičla," pravi.
"Ni naša vloga, da kredite delimo"
Ob tem pojasnjuje, da banka tudi presoja, če ji nek posojilojemalec denar lahko vrne. "Ni naša vloga, da kredite delimo, temveč da jih odobravamo tistim, ki jih bodo vrnili," pravi predsednik uprave NLB.
Jašovič na očitke, da se banka premalo ukvarja s prestrukturiranjem svojih naložb, odgovarja, da imajo oddelek, ki se ukvarja s problematičnimi naložbami, že od vsega začetka.
"A pripad zadev je tako velik, da se v glavnem ukvarjamo s slabimi dolžniki, manj pa z novim kreditiranjem," nadaljuje in napoveduje ustanovitev posebne ekspertne skupine za prestrukturiranje s pomembnimi podjetji, ki se bo ukvarjala samo s tem. Vse skupaj sicer obseg slabih posojil po njegovih besedah znaša 1,7 milijarde evrov.
"Nova vlada naj odloči, kako se bo zagotovil kapital"
Jašovič se je dotaknil tudi vprašanja nove dokapitalizacije NLB. Glede pričakovanj do nove vlade je jasen. "Ne želim nič drugega, kot da se čim prej s ključnimi lastniki odločijo, kako se bo zagotovil kapital za banko: ali ga bodo zagotovili sami, v kombinaciji s tretjimi, ali pa bo treba v celoti iskati nove investitorje. Vse drugo je naša naloga," pravi.
Po njegovi oceni bodo verjetno v času medvladja pripravili nekatere osnove in izvedli tehnična opravila za dokapitalizacijo, nato pa bo treba počakati, da se bo odločala nova vlada.
Glede datuma za povečanje kapitala in doseganje novih strožjih kapitalskih zahtev na ravni EU, prvi mož NLB ocenjuje, da bi bil najbolj primeren 30. junij 2012, ko naj bi se zaključila usklajena dokapitalizacija evropskih sistemskih bank.
"Obveznosti za prihodnje leto bomo normalno servisirali"
V luči trenutnih napetosti na finančnih trgih Jašovič zagotavlja, da so likvidnostne rezerve banke prekomerne za normalne razmere in znašajo več kot tri milijarde evrov. Za tako velike rezerve so se odločili zavestno, da bi preprečili morebitna tveganja. "Obveznosti za prihodnje leto bomo normalno servisirali," trdi.
Na vprašanje, če njegova jasna izjava, da bo NLB delnice Mercatorja prodala, pomeni, da je kocka dokončno padla, je Jašovič odgovoril, da je ta padla že zdavnaj. "Že kar nekaj časa govorimo, da bomo prodali Mercator, in ga tudi bomo prodali. Če ne v okviru tega postopka, pa kako drugače," trdi prvi mož NLB.
"Tudi če bi bili kakšni pritiski, ne morejo vplivati na našo odločitev, ki je dokončna, in, mislimo, tudi strokovno korektna," zagotavlja.
1
