"Ja, to je neresno, ampak še vedno nujno, če res hočemo rešiti SCT"

Nova novinarska raca ali še zadnji poskus gradbenega barona, ki se po skoraj 40 letih vladanja SCT, ki je veliko gradil tudi zunaj Slovenije, zdaj pa ostal skoraj brez vseh poslov tudi doma, umika iz podjetja. V to mnogi ne verjamejo, spet drugi pa trdijo, da so Zidarja, Mezeta in Jamnika, ki so sedeli v upravnem odboru SCT, v takšen korak prisilile banke. Te preprosto niso bile več pripravljene, tudi zaradi pritiska javnosti, vlagati več svežega denarja v "Zidarjevo" vrečo brez dna. Samo državna NLB naj bi se v SCT-jevo zgodbo zapletla za okoli 150 milijonov evrov. Strateški partner SCT strogo skrit očem javnosti? Ivan Zidar zdaj pričakuje, da bo podjetje na skupščini še ta mesec dokapitaliziral neznani domači strateški partner z vložkom vsaj deset milijonov evrov. Kdo je ta skrivnostni partner, ostaja skrito. Družbeniki pa na skupščini pričakujejo tudi dokapitalizacijo s stvarnimi vložki oziroma konverzijo terjatev upnikov v lastniške deleže. Da med upniki za to ni velikega navdušenja, je jasno. Dokončno znano pa bo prihodnji teden, ko se bo spet sestal upniški odbor, v katerem sedijo tudi predstavniki NLB, Abanke in Petrola.

Dokapitalizacija brez svežega denarja za plače in posle ne pomeni nič

Novi operativni vodja SCT, kjer je velika večina zaposlenih že več kot mesec dni na čakanju, prokurist Dušan Mes poudarja, da dokapitalizacija še nič ne rešuje. "Problem dokapitalizacije, tudi če bi bila višja od 50 milijonov evrov, je, da dokapitalizacijskih sredstev SCT ne bi mogel uporabljati, ker bi ta denar končal na fiduciarnem računu, kjer bi potem počakal do uspešno izvedene prisilne poravnave." Zato je tudi predlagan manjši znesek dokapitalizacije, preostalo nujno potrebno vsoto svežega denarja pa naj bi strateški partner prek svojih posojilnih poti omogočil izčrpanemu SCT," pravi Dušan Mes. Poudarja, da ne gre za misijo nemogoče, ampak brez svežega denarja SCT preprosto ne more poplačati delavcev, ki letos še niso dobili plače, niti začeti z deli na gradbiščih, kaj šele kandidirati za nove posle. Tudi prisilna upraviteljica SCT Marija Šantl napoveduje "če ne bo denarja za plače, bo še ta mesec predlagan začetek stečajnega postopka."

Če bi banke želele stečaj SCT,bi ga morale vložiti že pred letom O namigih, da naj bi največji upnik SCT državna NLB menda že vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka za hčerinsko podjetje SCT naložbe, Mes odgovarja, da je vse skupaj, glede na bančno terjatev NLB, ki je višja od 150 milijonov evrov, čudno. Ob stečaju družbe bi največ izgubile prav banke. Stečaj bi bankirji morali vložiti že prej, morda že leto nazaj, ne pa zdaj. Če se bo res zgodil stečaj SCT, bo postopek zelo dolg in potem blagovna znaka SCT ne bo vredna nič, ker ne bo imela več nobenih referenc, napoveduje Dušan Mes.