Irancem v Adrio odpiral vrata nekdanji čudežni deček SDS

To je država januarja letos prodala nemškemu finančnemu skladu 4K Invest, ki naj bi se o preprodaji slovenskega letalskega prevoznika že dogovoril s skupino poslovnežev iz Irana.

Irancem, ki imajo v lasti več podjetij za letalske tovorne prevoze po Evropi in Bližnjem vzhodu, sta tako pot v Slovenijo pomagala utirati Domen Zavrl, nekoč znan kot "čudežni deček" SDS, in Boštjan Pečenko, izvršni direktor Sberbank Slovenija. Oba sta potrdila, da sta bila v stikih z Iranci. Hkrati sta zanikala, da bi imela pri njihovem naskoku na Adrio Airways pomembno vlogo. 

Pečenko naj bi tipal politični teren za prihod Irancev

Toda iz podatkov, ki smo jih pridobili, je mogoče razbrati drugačno sliko. Po naših informacijah naj bi bil prav Pečenko zadolžen za tipanje političnega terena ob morebitnem prihodu Irancev. Že včeraj smo namreč na Siol.net razkrili, da sta bila dva ključna predstavnika Irancev še do januarja na seznamu ameriškega urada za nadzor premoženja iz tujine (OFAC), na katerem so posamezniki in podjetja, osumljeni financiranja terorizma.

To sta bila Ali Mahdavi, solastnik treh logističnih podjetij, ki so po ugotovitvah Američanov poslovala z iransko revolucionarno gardo, in Betty Yazdi, direktorica nemškega podjetja Air Global, ki se je oktobra lani pri Slovenskem državnem holdingu (SDH) zanimalo za nakup Adrie Airways.

Poročali smo že, da je uvrstitev na seznam OFAC velika ovira za posameznika ali podjetje, ki želi poslovati v EU, saj ga upoštevajo tudi banke. Prodaja letalskega prevoznika iz Evrope družbi iz Irana kljub lanski otoplitvi odnosov med to državo in Zahodom še vedno odpira tudi vprašanja s področja geopolitike in varnosti, zato je tudi v političnem smislu toliko bolj občutljiva.

Zakaj so Iranci od naveze Zavrl-Mamut kupili še podjetje?

Na Zavrlovo povezavo z Iranci smo postali pozorni po tem, ko smo iz Velike Britanije pridobili dokumente o poslovanju njihovih tamkajšnjih podjetij.

Ti razkrivajo, da je Zavrl že lani decembra, tik pred finalom postopka prodaje Adrie Airways, s kandidatom za nakup te družbe sklenil še en posel. Air Globalu je namreč prodal londonsko družbo Fond zelene energije, pred tem imenovano Domen Zavrl Limited.

Foto: Gregor Jamnik

Še pred tem je Zavrl njeno lastništvo prenesel na Daima Mamuta, svojega dolgoletnega partnerja v poslih z davčnimi utajami, zaradi katerih sta bila leta 2014 oba obsojena na zaporno in denarno kazen (več o tem v okvirju).

Koliko sta Zavrl oziroma Mamut iztržila za londonsko družbo, ki ima sto tisoč ameriških dolarjev kapitala, ni znano. Prav tako ne, ali jo je Air Global morda kupil zgolj zato, da formalno pokrije izplačilo provizije za pomoč pri naskoku na Adrio Airways. "Podjetje sem prodal skoraj brezplačno. Iranci so ga kupili, ker so v tistem trenutku ocenili, da bodo za nakup Adrie potrebovali projektno podjetje," je dejal Zavrl, ki je po ugotovitvah tožilstva že pred leti v London nakazal tudi del od milijona evrov, pridobljenih v nezakonitih poslih. S tem naj bi skušal prikriti izvor tega denarja.

Od iranskega konzula do brata Nikija Laude

Tako Pečenko kot Zavrl pojasnjujeta, da z Iranci nista imela veliko stikov. "Iskali so banko, ki bi sodelovala z njimi, če bi do prevzema prišlo. Drugih stikov ni bilo," nam je zatrdil Pečenko.

Obenem je priznal je, da Zavrla, nekoč enega od kandidatov za finančnega ministra v prvi vlade Janeza Janše, pozna že vrsto let. Z Zavrlom je poslovno povezana tudi njegova soproga Jasna Pečenko. Ta je namreč direktorica britanskega podjetja Banquecorp, ki se ukvarja s trgovanjem z zlatom, do marca lani pa je bilo v lasti Zavrla. Nato ga je prodal Florianu Laudi, bratu Nikija Laude, ki je nekdanji prvak v formuli ena in poslovnež. Pečenko te povezave ni želel komentirati.

Država je januarja Adrio Airways prodala nemškemu finančnemu skladu 4K Invest, ki naj bi se o preprodaji slovenskega letalskega prevoznika že dogovoril s skupino poslovnežev iz Irana. Foto: Klemen Korenjak

Zavrl je po lastnih navedbah do Irancev prišel s pomočjo nekdanjega generalnega konzula na Dunaju Mohamada Keiarišija. "Prosil me je, da vzpostavim stik med Air Globalom in družbo KPMG, ki je vodila postopek prodaje Adrie. To se mi ni zdelo nič čudnega, saj so bile sankcije že v postopku umika, slovenski minister za gospodarstvo (Zdravko Počivalšek, op. a.) pa si je prizadeval za vzpostavitev povezav z Iranom," je dodal.

Povezoval družbi, ki domujeta na istem letališču?

Iskanje stika samo po sebi ne bi smelo biti pretežka naloga. Air Global namreč uradno domuje v Frankfurtu, na tamkajšnjem letališču pa ima svoje prostore tudi KPMG Frankfurt, eden od dveh svetovalcev Slovenskega državnega holdinga (SDH) pri prodaji Adrie.

Kljub temu Zavrl ocenjuje, da je država prav zaradi KPMG zamudila priložnost Adrio prodati po višji ceni. "Air Global je ponujal milijon evrov kupnine in osem milijonov evrov dokapitalizacije. Za odločitev države so Iranci izvedel iz medijev. Zakaj se je KPMG odločil za ponudnika, ki ni ponujal nič, vprašajte njih," je dejal Zavrl. Kot je znano, je 4K Invest za Adrio plačal sto tisoč evrov kupnine, vplačal pa je še dodaten milijon evrov kapitala.

Zavrl: Iranci niso povezani s 4K Invest

Iranci so sicer ponudbo poslali dober teden dni po tem, ko je SDH izbral ožji nabor treh kandidatov za nakup, med katerimi je bil tudi 4K Invest. Zavrl zatrjuje, da 4K Invest ni v nobenih dogovorih z Air Globalom. Na vprašanje, zakaj so Iranci, ki jih od januarja ni več na ameriškem "črnem" seznamu, še pred nekaj tedni pri bankah iskali partnerico za večji posel v Sloveniji, pa je odgovoril, da so čakali, ali bo 4K Invest uspel zbrati denar za kupnino.

 "Zagotavljam vam, da zdaj Adrie ne želijo več kupiti, saj je na posel padla senca zaradi netransparentnega postopka prodaje," je še dodal Zavrl.

Adria Airways: Lastniki so evropski vlagatelji

Iz Adrie Airways so sporočili, da so 4K Invest in vse njegove odvisne družbe, vključno z družbo AA International Aviation Holding GmbH, ki obvladuje družbo Adria Airways d.d., v celoti v lasti evropskih vlagateljev, zlasti nemških državljanov.

Kakršnekoli govorice o iranskem lastništvu so popolnoma nesmiselne, so zapisali in dodali, da osebe in organizacije, povezane z Iranom, ki se v zadnjih dneh omenjajo v slovenskih medijih, niso poznane 4K Invest.

"Odgovorni zastopnik na strani 4K Invest, ki je tudi vodil vsa pogajanja z Republiko Slovenijo in njenimi subjekti v postopku prodaje, je g. Martin Vorderwuelbecke. Ne on ne ostali poslovodje 4K Invest niso v nobeni povezavi z Iranom," so še zapisali.

Domen Zavrl in ostali naj bi državo z davčnimi mahinacijami oškodovali za več kot milijon evrov. Foto: Bojan Puhek

Kdo je Domen Zavrl

Domen Zavrl, ki naj bi pri komaj 25 letih že imel dva doktorata, je v letih 2003 in 2004 veljal za "čudežnega dečka SDS". Bil je član strokovnega sveta stranke. Po zmagi SDS na parlamentarnih volitvah leta 2004 se ga je omenjalo kot kandidata za številne pomembne funkcije v državnih ustanovah. Toda že kmalu se je znašel pod plazom očitkov, v največji meri zaradi poslov z Daimom Mamutom.

Ti so epilog dobili decembra 2014, ko je Zavrl priznal krivdo za kazniva dejanja goljufije, davčne utaje in ponarejanja listin. S tožilstvom se je dogovoril za tri leta zapora, ki jo prestaja v obliki tako imenovanega vikend zapora, in plačilo sto tisoč evrov denarne kazni. Mamut se je pogodil za pol leta krajšo vikend zaporno kazen in  30 tisoč evrov denarne kazni.

Marca 2014 pa je ljubljansko okrožno sodišče Zavrla obsodilo na osem mesecev zapora zaradi domnevne poslovne goljufije. Kot direktor podjetja Alpexo Logistika naj bi za skoraj sto tisoč evrov ogoljufal podjetje Archi.ka, s katerim je sklenil pogodbo za prenovo poslovne stavbe v Slovenski Bistrici.

V tem času se je Zavrl ukvarjal s široko paleto poslov, ki jih je vodil prek množice podjetij na najmanj treh celinah. Med drugim naj bi se ukvarjal z nepremičninami, surovinami, energetiko in trgovanjem z zlatom, kjer naj bi spletel tesne povezave z Rusi.

O njegovih poslih je javno znanega bolj malo. Leta 2014 je britansko podjetje Banquecorp Physical Gold, v katerem je bil Zavrl prvi finančnik, na dunajski borzi napovedalo izdajo za 22 milijonov dolarjev komercialnih zapisov. Na javno objavljeni britanski številki podjetja se danes javlja receptor kluba za fitnes. Malo pred tem se je njegova investicijska družba FAM zanimala za dokapitalizacijo ene od bank v BiH, a ni dobila soglasja regulatorja.

Njegov partner Mamut je bil v Sloveniji poslovno aktiven v podjetju Bajna, ki je danes v stečaju, v njem pa sta z dvema milijona evrov "nasedli" NLB in Banka Celje (zdaj Abanka). Njuni terjatvi sta zavarovani z nepremičnino, na trgu vredno 127 tisoč evrov.

Zakaj je bil obsojen Zavrl

Obdolženci, med katerimi sta bili sprva tudi podjetji Srce Komenskega in Partner Fin (zakoniti zastopnik obeh je bil Zavrl), naj bi neupravičeno uveljavljali odbitek od vstopnega davka na dodano vrednost iz naslova nakupa naložbenih nepremičnin, poslovnih prostorov in igralnih avtomatov, s čimer naj bi državo oškodovali za več kot milijon evrov.

Fiktivne račune za posle naj bi izdajali prek šestih podjetij: Partner Fin, Alpexo Logistika, AFD Askat, Srce Komenskega, NP Sedem in Daim Nautilus.

Plačevali naj bi jih z delnicami brez tržne vrednosti, na podlagi česar naj bi nato od davčne uprave zahtevali vračilo presežka vstopnega DDV. Pomembno vlogo pri tem je imel še Miran Strah, sicer nekdanji član strateškega sveta SDS in sodelavec nekdanjega zdravstvenega ministra Andreja Bručana.

Zgodba se je sicer začela leta 2007, ko je domnevne nepravilnosti pri poslovanju Domna Zavrla odkril davčni inšpektor Đorđe Perić, obvestil o tem takratnega direktorja davčne uprave Ivana Simiča in zadevo prijavil preiskovalnim organom, nato pa dobil odpoved delovnega razmerja.