GZS: Glavno korist od redefinicije minimalne plače bo imela država

Delavec, ki prejema minimalno plačo, bo ob upoštevanju redefinicije minimalne plače in ob predpostavki, da tretjino delovnega časa opravi v času, ko mu pripada 50-odstotni dodatek, prejel 59,27 evra več kot do zdaj. Država bo od njegovega dela pobrala 90,57 evra več, so v sporočilu za javnost zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Izkušnje izpred petih let kažejo enako Poudarjajo, da že izkušnje iz leta 2010, ko je vlada dvignila minimalno plačo za 23 odstotkov, potrjujejo dejstvo, da je "ta kratko" potegnil delavec. Od 160 evrov, za kolikor se je takrat zvišal strošek za delodajalca, so javne blagajne in proračun pobrali okoli 70 evrov.

"Država bo pod krinko pravičnosti plačila za delo večji del dodatka iz naslova redefinicije minimalne plače pobrala zase. Če bi res hotela biti socialno pravična, bi razbremenila vse plače, tudi minimalne, in bi zaposlenim ostalo več za osebno potrošnjo," je bil kritičen generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Določeni delavci bodo zaradi višjih prihodkov padli v višji dohodninski razred Poleg tega v GZS opozarjajo, da obstaja nevarnost, da bodo določeni delavci zaradi višjih prihodkov padli v višji dohodninski razred, ki pomeni višjo davčno obremenitev in posledično izgubo vsaj dela dodatno pridobljene neto plače.

Kot še trdijo, je dejstvo tudi, da bo redefinicija minimalne plače delodajalce v nekaterih dejavnostih močno dodatno stroškovno obremenila in ogrozila marsikatera delovna mesta, morda tudi obstoj prenekaterega podjetja.