Grški parlament kljub protestom potrdil varčevalni načrt

Poslanci so o predlaganem varčevalnem načrtu v višini 28 milijard evrov in 50-milijardnem načrtu privatizacije razpravljali od ponedeljka. Glas za ukrepe "je edina pot, da si kupimo čas za začetek velikih sprememb, ki jih potrebuje država", je ob začetku glasovanja pozval grški premier George Papandreu. Obljubil je tudi, da bo "storil vse, da bi preprečil kolaps te države".

Tudi finančni minister Evangelos Venizelos je poslance pozval, da je potrditev varčevalnih ukrepov njihova "patriotska dolžnost". "Moramo pridobiti čas, da naša država ne bo počasi, korak za korakom, postala protektorat," je dejal.

Za ukrepe glasovalo 155 poslancev, 138 jih je bilo proti Poslanci so nato glasovali posamično. Za ukrepe jih je v 300-članskem parlamentu na koncu glasovalo 155, 138 jih je bilo proti, pet se jih je vzdržalo, dva pa sta bila odsotna. Parlament naj bi sicer v četrtek glasoval še o podrobnostih izvajanja varčevalnih ukrepov, pri čemer pa bi se lahko znova zapletlo. To velja predvsem glede vprašanja, kolikšen delež v državnih podjetjih naj bi šel na dražbo.

48-urna splošna stavka Grški sindikati so varčevalnim ukrepom vlade ostro nasprotovali, saj bo zvišanje davkov, ki naj bi povečalo dohodke, in zmanjševanje socialnih transferjev močno prizadelo predvsem revnejše sloje. Že v torek so v državi organizirali 48-urno splošno stavko, ki je dobesedno ohromila promet v grški prestolnici in na mejah.

Med protesti več ranjenih Pred parlamentom se je poleg tega zbralo več tisoč protestnikov, pri tem pa je prišlo tudi do izgredov, v katerih je morala policija uporabiti solzivec. Okoli deset ljudi je bilo ranjenih.

Papandreujeva vlada na drugi strani vztraja, da so ti varčevalni ukrepi nujni, saj drugega izhoda za Grčijo ni. Trenutno znaša dolg države enormnih 350 milijard evrov, do leta 2015 pa bi brez varčevalnih ukrepov že lahko presegel 500 milijard, so opozarjali na finančnem ministrstvu.

Z rezom bi letos privarčevali 6,4 milijarde evrov Zdaj nameravajo do leta 2015 javnofinančni položaj izboljšati za 28,4 milijarde evrov. Samo letos naj bi z rezom v državno blagajno privarčevali 6,4 milijarde, z višanjem davkov pa naj bi dosegli za 15 milijard več prihodkov. Prav tako pa naj bi, kot že omenjeno, z razprodajo državnega premoženja dobili 50 milijard evrov, predvsem na račun državnega telekoma, atenskega letališča, pristanišč v Pireju in Solunu ter več grških bank.

Davki bi se zvišali na vseh ravneh Davki naj bi se zvišali praktično na vseh ravneh. Tako naj bi po novem dohodnino morali plačevati že vsi z letnimi dohodki nad 8000 evrov, medtem ko je bil prej prag 12.000 evrov. Uvaja se tudi nov solidarnostni davek na dohodek v višini med enim in petimi odstotki, podjetniki pa bodo morali plačati 450 evrov davka letno. Povišale se bodo tudi stopnje davka na dodano vrednost, trošarine na gorivo in podobno.

Pri zniževanju odhodkov iz državne blagajne bodo med najbolj prizadetimi predvsem socialni izdatki. Merila za socialno pomoč brezposelnim bodo po novem precej višja. Javni uslužbenci bodo na letni ravni izgubil iza eno do dve sedanji mesečni plači. Zmanjšalo naj bi se tudi njihovo število. Prav tako naj bi se zmanjšal obrambni proračun. Grčija je bila na primer doslej ena redkih držav, ki je dosegala standard Nata v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke.

Na ta način bi Grčija še letos zmanjšala primanjkljaj v državni blagajni na 7,4 odstotka, do leta 2015 pa na 1,1 odstotka BDP. Z izvedenimi reformami in prodajo državnega premoženja naj bi do leta 2015 tudi znižali javni dolg na 139,5 odstotka BDP. Ta bo sicer letos z začetkom izvajanja reform dosegel 155,5 odstotka BDP, medtem ko bi brez reform leta 2015 znašal že vrtoglavih 198,9 odstotka BDP, so še izračunali na finančnem ministrstvu v Atenah.

EU: Ključen korak stran od zelo črnega scenarija Sprejem tega varčevalnega načrta v Atenah so pozdravili tudi v Bruslju. Predsednika Evropske komisije Jose Manuel Barroso in Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta v skupnem odzivu ocenila, da gre za "ključen korak stran od zelo črnega scenarija bankrota".

"To je bilo glasovanje nacionalne odgovornosti," sta poudarila predsednika dveh osrednjih institucij EU in dodala, da če bodo grški poslanci v četrtek potrdili še izvedbene ukrepe programa, bo to utrlo pot za izplačilo naslednjega obroka posojil državi in omogočilo hiter napredek pri dogovarjanju o novi pomoči.

Glasovanje v grškem parlamentu je pozdravil tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, ki je prav tako izrazil upanje, da bo pozitivno tudi četrtkovo glasovanje o izvedbi programa. Potrjeni ukrepi bodo po njegovih besedah pomagali obnoviti "finančno verodostojnost" Grčije.

Odločitev parlamenta v Atenah pa je pozdravila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je ocenila, da "gre za zelo dobro novico". Pri tem je še pozvala zasebne banke v evroobmočju, naj Grčiji "ponudijo roko" sodelovanja in prostovoljno pomagajo pri reševanju grške dolžniške krize. Merklova namreč pričakuje, da bodo tudi zasebne finančne institucije nosile svoj del odgovornosti in da bodo dohodke od zapadlih grških obveznic znova investirale v Grčije in razbremenile obveznosti države.

Nemška vlada blizu dogovora z bankami Nemška vlada naj bi bila že precej blizu dogovora z bankami. Samo nemške banke naj bi imele za okoli 20 milijard evrov grških naložb. Podoben dogovor z bankami pa naj bi že dosegli v Franciji, kjer imajo banke za okoli 15 milijard evrov terjatev v Grčiji.