Sreda, 1. 3. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Vladna novela o Teš6 na prepihu: poslanci je ne bodo podprli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
27
Javnost že več tednov razburja novica, da bomo zaradi preplačane naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj morali vsi plačniki elektrike vsak mesec plačevati nov dodatek.
Toda načrti ministra Petra Gašperšiča in njegovega državnega sekretarja Klemna Potiska, kako bi z novim prispevkom pomagali državnemu lastniku elektrarne, se bodo očitno izjalovili. Prispevka na položnicah za preplačano naložbo v Teš 6 ne bo.
Pred današnjo izredno sejo odbora za infrastrukturo, na kateri se bodo člani seznanili z načrtovanim pokrivanjem izgub naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, je namreč že jasno, da uvedbe posebnega dodatka ne bi podprla nobena od poslanskih skupin.
Med njimi je tudi Stranka modernega centra (SMC), katere minister Gašperšič je v začetku februarja pripravil sporno novelo energetskega zakona.
Če bodo člani odbora na seji nedvoumno zavrnili novelo in s tem uvedbo prispevka za Teš 6, bo vlada Mira Cerarja dobila jasno znamenje, da nima smisla vztrajati pri noveli. Na ministrstvu bodo zato morali poiskati druge rešitve za sanacijo Teš 6.
Preberite še:
Projekt TEŠ6 je bil laž. Višji računi za elektriko bodo resnica.
Položnice za elektriko bodo še dražje, ker so vam v TEŠ lagali
Nekaj evrov višje položnice za elektriko
Da država že drugič v manj kot letu dni razmišlja o uvedbi posebnega dodatka za kritje izgub, ki jih bo še vrsto let ustvarjala Teš, smo na Siol.net razkrili že novembra. Predlog je zavila v celofan tako imenovanega mehanizma prednostnega dispečiranja.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič trdi, da predlagani ukrep ni namenjen "reševanju naložbe v Teš 6".
Preprosto povedano, gre za dodatek na položnicah, namenjen subvencioniranju elektrarn, ki električno energijo proizvajajo iz domačega premoga, torej šoštanjske termoelektrarne. Na enak način so porabniki elektrike vrsto let zdaj že ugasli Termoelektrarni Trbovlje (TET) pomagali pri njenem pokrivanju razlike med tržno ceno in višjo lastno ceno.
Če bi novelo sprejeli, bi se položnice za elektriko podražile za do tri evre na mesece, torej bi gospodinjstva letno morala plačati dodatnih 36 evrov. Prek omenjenega mehanizma pa bi državna energetika letno zbrala med 25 in 30 milijonov evrov sredstev.
Preiskava nepravilnosti
Na ministrstvu so prispevek na položnice za elektriko hoteli uvesti kljub temu, da je še vedno v polnem teku preiskava nepravilnosti v Teš. Večkrat preplačani projekt, ki so ga snovalci iz Šaleške doline na svoj način vsilili državi, namreč preiskuje več organov pregona, politično odgovornost pa preiskovalna komisija državnega zbora.
Celjski kriminalisti so že konec leta 2014 po večletni preiskavi ovadili deset ljudi, ki jih v povezavi s Teš 6 bremenijo zlorabe položaja in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Dobavitelju opreme, francoskemu Alstomu, očitajo, da je neupravičeno pridobil premoženjsko korist v vrednosti skoraj 285 milijonov evrov.
Na celjskem okrožnem sodišču so pred tednom dni v zadevi Teš 6 uvedli sodno preiskavo, med drugim proti nekdanjemu direktorju šoštanjske termoelektrarne Urošu Rotniku.
Na celjskem okrožnem sodišču so pred tednom dni v zadevi Teš 6 uvedli sodno preiskavo. Gre za tri sklope očitkov o oškodovanju, in sicer pri dobavi opreme za blok 6 v vrednosti 250 milijonov evrov, rekonstrukcije kotla na bloku 5 v vrednosti 360 tisoč evrov in nabave merilnega sistema za bloka 4 in 5 v vrednosti 280 tisoč evrov.
Uvedba kazenskega postopka se je sicer dolgo časa odmikala, saj se je zapletalo pri zaslišanju prič v Franciji in pridobivanju podatkov o finančnih nakazilih. Med preiskovanci je tudi nekdanji direktor Teš Uroš Rotnik.
V zadnjih tednih so se v zaslišanjih pred parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi Teš 6 zvrstili številni nekdanji nosilci oblasti, ki so bili udeleženi pri največji energetski naložbi v zgodovini samostojne Slovenije. Vsak je prikazal svojo resnico o Teš 6.
Komisija je doslej prišla do naslednjih ugotovitev: med drugim o tem, da so v Premogovniku Velenje, Teš in HSE več let javnost, državo in financerje načrtno zavajali z umetnim prikazovanjem nižje cene premoga od resnične. S tem so na papirju prikazali, da je Teš 6 ekonomična naložba, ki bo ustvarjala dobiček. Resnica je bila obratna.
Cerar: HSE naj racionalizira poslovanje
Da bo novela energetskega zakona stežka dobila podporo poslancev, je jasno že od trenutka, ko so na ministrstvu pripravili predlog in ga predstavili javnosti.
Odločili so se, da bodo poskušali novelo sprejeti po skrajšanem postopku. Kratka je bila tudi javna obravnava, saj je trajala vsega štiri dni. Pozneje so jo podaljšali do 7. marca.
Po burnem odzivu javnosti na predlagani dodatek za Teš 6 se je od predloga oddaljil tudi predsednik vlade Cerar. Na seji državnega zbora pred 14 dnevi je izrazil pričakovanje, da bodo v HSE, ki upravlja naložbo v Teš, izvedli "vse potrebne ukrepe prestrukturiranja za izboljšanje učinkovitosti delovanja termoelektrarne".
Ob tem je treba poudariti, da se je julija lani na položaj generalnega direktorja HSE povzpel Gorazd Skubin, izbranec SMC, ki se bo očitno moral resneje lotiti poslovne sanacije holdinga. Na HSE so sicer že lani pri projekcijah letošnjega poslovanja pripravili tudi scenarije, ki že upoštevajo dodatni priliv.
Po burnem odzivu domače javnosti na predlagani dodatek za Teš 6 se je tudi predsednik vlade Miro Cerar oddaljil od predloga.
"Prevalitev stroškov na ljudi ni pravi način"
S plačevanjem višjih položnic za elektriko zaradi izgub Teš 6 se poslanci ne strinjajo.
"Novele ne bomo podprli, saj vsebuje za nas nesprejemljivo rešitev, to je plačevanje dodatnega evra na položnicah za elektriko za pokrivanje izgube v Teš 6. To smo ministrstvu za infrastrukturo tudi že sporočili," so povedali v DeSUS.
V SD so šli še dlje. "Prepričani smo, da prevalitev stroškov na ljudi ni način za reševanje teh težav, saj menimo, da se mora v luči svojih pristojnosti in odgovornosti z morebitnimi izgubami posamičnih proizvajalcev električne energije prva soočiti ter jih sanirati krovna družba HSE," so povedali v SD.
"V poslanski skupini SDS bomo na seji odbora za infrastrukturo zahtevali odgovore na vrsto nedorečenosti in nejasnosti v zvezi z energetskim konceptom Slovenije in v zvezi z uvedbo novega prispevka za pokrivanje izgub bloka Teš,” so dodali v SDS.
Po njihovem bi morala vlada, preden bo novelo energetskega zakona posredovala v državni zbor, najprej uskladiti energetski koncept Slovenije ter določiti cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let.
SMC: Gre šele za osnutek
Do novele, ki jo je pripravil minister Gašperšič, so zadržani tudi v SMC. Poudarjajo, da gre šele za osnutek, ne za predlog, ki je vložen v državnozborsko zakonodajno proceduro. Po njihovih besedah je izredna seja odbora preuranjena, saj vsebina novele ni dokončna.
Opredelili so se tudi do uvedbe dodatnega prispevka, "saj osnutek zakona v tem delu ni obrazložen tako, da bi opravičeval morebitno povišanje položnic državljanom in gospodarskim subjektom".
Poslovanje družb Teš in HSE pa mora najprej usmerjati in sanirati njuno vodstvo, ne pa da sprejemamo ad hoc zakonodajne rešitve, so še povedali v SMC.
HSE bo moral resneje pristopiti k sanaciji šoštanjske termoelektrarne.
Tudi Cerar in Gašperšič sta nedavno v razpravi v državnem zboru poudarila, da gre le za eno od možnosti in da bi morala razprava med poslanci prinesti druge možnosti, ki bodo alternativa uvedbi prispevka. Ministrstvo bi jih potem obravnavalo in izbralo najustreznejšo rešitev.
"Ne bomo poslanci tuhtali, kaj narediti. Za to imamo ministrstvo in vlado. Naj se oni ukvarjajo s tem, saj so za to plačani. Ko bodo pripravili možnosti, bomo o njih razpravljali,” je do vedenja Cerarja in Gašperšiča kritičen Franc Jurša, vodja poslanske skupine DeSUS.
Spomnimo, da so na ministrstvu pred dobrim letom dni prižgali rdečo luč uvedbi prispevka za Teš 6. Vztrajali so, da mora HSE najprej sam zagotoviti lastno dolgoročno vzdržnost. Šele nato lahko razmišlja o pomoči kot "res zadnji možnosti", so tedaj poudarjali na vladi.
Gašperšič: Podoben mehanizem poznajo po Evropi
Medtem ko so poslanci pravzaprav že pokopali možnost uvedbe dodatnega prispevka, se Gašperšič brani, da predlagani ukrep pravzaprav ni namenjen "reševanju naložbe v Teš 6".
Po navedbah ministrstva podobne mehanizme poznajo v številnih drugih evropskih državah, in sicer v Franciji, Italiji, Španiji ter na Poljskem, Portugalskem in Irskem.
V obdobju rekordno nizkih cen električne energije na trgu širše Evropske unije namreč vsi proizvajalci električne energije iz termoelektrarn poslujejo z izgubo. Njihova proizvodna cena je višja od cene električne energije na trgu in po ekonomski logiki bi bili v takšnih razmerah prisiljeni ustaviti svojo proizvodnjo.
"Ne bomo poslanci tuhtali, kaj narediti," je kritičen Franc Jurša, DeSUS.
"Če bi se to zgodilo v primeru Termoelektrarne Šoštanj, bi imel slovenski energetski sistem velike težave pri zagotavljanju potrebne energije za sekundarno regulacijo elektroenergetskega sistema, ko se v kratkem času usklajujejo nihanja med porabo in proizvodnjo," je Gašperšič pojasnil v državnem zboru.
Na ministrstvu so v predlogu novele tudi priznali, da je Evropska komisija v letu 2015 začela preiskavo tovrstnih mehanizmov, saj so ponekod negativno vplivali na čezmejno trgovanje z električno energijo. Lahko bi šlo tudi za državno pomoč energetskemu sektorju.
Po evropskih smernicah lahko zaradi zanesljivosti oskrbe odredi, da se pri razporejanju proizvodnih naprav daje prednost tistim, ki za gorivo uporabljajo domače vire, vendar do največ 15 odstotkov. Tako bi slovenska vlada vsako leto ob sprejemu energetske bilance določila tudi, koliko premoga bi za ta namen izkopali iz Premogovnika Velenje.
27