Industrijska politika mora biti usmerjena v tiste sektorje, ki so ta trenutek nosilni za razvoj in si s tem zaslužijo ustrezno podporo, je menil minister za razvoj Mitja Gaspari.
"Če bo država samo sanator podjetij, ne bo nobene industrije politike in gospodarstvo ne bo napredovalo," je poudaril. Minister, ki opravlja tekoče posle Mitja Gaspari, je predstavil dokument z naslovom Čas za spremembe - čas za novo industrijsko politiko, ki so ga v službi vlade za razvoj in evropske zadeve pripravili kot prispevek za razpravo o novi strategiji razvoja Slovenije 2013 - 2020. Kot je dejal, ga niso pripravili toliko za neposredno uporabo, pač pa prej kot spodbudo za razmislek in nekatere spremembe.
"Ne bi se smeli ukvarjati s posamičnimi podjetji oz. določeno panogo temveč s procesi"
Industrijsko politiko je orisal kot zbir ukrepov in načinov razmišljanja, ki naj bi povezali ukrepe in instrumente tako, da bi omogočali boljše poslovno okolje, spodbujali kakovostne ideje ter podjetjem pomagali, da se povezujejo in dosežejo boljše rezultate tako doma kot na tujih trgih. Kot enega od bistvenih poudarkov dokumenta je tako izpostavil zahtevo, da se ne bi smeli ukvarjati s posamičnimi podjetji oz. določeno panogo temveč s procesi, ki omogočajo doseganje najboljših kombinacij vložkov za največje učinke. Ti pa so dobra blagovna znamka, kakovosten izvozni izdelek in večji prodor na bolj zahtevne trge.
Gaspari: Vloga vlade ni iskati zmagovalcev oz. določati poražencev
"Vloga vlade ni iskati zmagovalcev oz. določati poražencev, temveč spodbujati zmagovalce, poražencem pa omogočati, da na socialno in družbeno sprejemljiv način zapuščajo trg," je menil Gaspari. Vlada v teh procesih ne sodeluje zgolj z denarjem temveč tudi z velikim številom nedenarnih spodbud, med njimi je izpostavil boljše okolje na področju davkov, administrativnih omejitev ter dostopa do financiranja, znanja in izkušenj.
"Spodbujamo vse in vsakogar, za to pa je Slovenija mnogo premajhna"
Kot ključne slabosti slovenskega gospodarstva je Gaspari izpostavil težave z rastjo produktivnosti in dodane vrednosti, prepočasno prenašanje znanja v praktično uporabo, preslabo plačana in prekratkotrajna delovna mesta ter dejstvo, da ne znamo ugotoviti, na katerih področjih imamo primerjalne prednosti. "Spodbujamo vse in vsakogar, za to pa je Slovenija mnogo premajhna, zato moramo iti v smer odločitve o prednostnih izbirah," je dejal.
Štiri prednostna področja
V dokumentu se tako izpostavlja štiri prednostna področja: informacijsko-komunikacijske tehnologije, zdravje in znanost o življenju (proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov ter zdravstvene in socialne storitve), kompleksni sistemi in inovativne tehnologije (proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov, električnih naprav in strojev ter proizvodnja motornih in drugih vozil in plovil) ter napredni materiali (proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov).
Po Gasparijevem mnenju se moramo premakniti od primarne predelave v razvoj končnih izdelkov
Izbor je razmeroma ozek, je ugotovil Gaspari, ob tem pa poudaril, da se moramo premakniti od primarne predelave v razvoj končnih izdelkov. Da bodo izbrani sektorji hitreje napredovali in potegnili za seboj še druge, je treba dati poudarek tudi razvoju blagovnih znamk ter trženju znotraj teh verig.
Gaspari za združitev različnih agencij
Osnovni viri financiranja bi morali biti povratni in ne nepovratni viri ali subvencije, Gaspari pa se zavzema tudi za združitev različnih agencij, ki se danes ukvarjajo s spodbujanjem konkurenčnosti in podjetništva, pod okrilje enovite izvajalske institucije. Glede evropskih sredstev pa je ugotovil, da smo jih preveč razdrobili in s tem dali večji poudarek administraciji.
2
