Četrtek,
6. 6. 2013,
16.08

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

ECB Frankfurt napoved gospodarstvo

Četrtek, 6. 6. 2013, 16.08

7 let, 9 mesecev

Evropsko gospodarstvo se bo skrčilo več, kot je bilo pričakovano

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Evropska centralna banka (ECB) je poslabšala gospodarsko napoved za območja evra. Gospodarstvo se letos tako ne bo skrčilo za 0,5, temveč za 0,6 odstotka.

Predsednik ECB-ja Mario Draghi je v zvezi z gospodarsko napovedjo izpostavil vztrajanje več tveganj, med drugim možnost šibkejšega povpraševanja in neustrezne implementacije strukturnih reform. Osrednja denarna ustanova v območju evra pa je malenkost izboljšala gospodarsko napoved evrskih držav za prihodnje leto. Potem ko je marca pričakovala, da bo območje evra leta 2014 beležilo enoodstotno rast, zdaj pričakuje, da bo rast v povprečju 1,1-odstotna.

Še vedno so v ospredju tveganja "Svet ECB-ja še vedno zaznava tveganja za gospodarsko napoved v območju evra," je na novinarski konferenci po seji sveta poudaril predsednik ECB-ja Mario Draghi. "Ta vključujejo možnost šibkejšega domačega in tujega povpraševanja ter možnost počasne in neustrezne implementacije strukturnih reform v evrskih državah," je dejal.

Inflacija bo 1,4-odstotna Najnovejša napoved malenkost spreminja tudi napoved inflacije v letošnjem letu. Ta bo letos v povprečju v območju evra 1,4-odstotna in ne 1,6-odstotna, kot je predvidevala predhodna napoved. Znižanje je zlasti posledica padca cen nafte. Za prihodnje leto medtem napoved za rast cen življenjskih potrebščin ostaja nespremenjena pri 1,3 odstotka.

Sprememb obrestne mere ni Svet ECB pričakovano ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki tako ostaja na rekordno nizki ravni 0,5 odstotka. Predsednik ECB Mario Draghi je povedal, da so v svetu ocenili, da novo ukrepanje še ni potrebno, so pa v centralni banki nanj pripravljeni.

Italijan na čelu ECB je povedal, da je bila današnja odločitev osrednjega organa denarne politike območja evra sprejeta s širokim soglasjem, torej ne enotno, razprava pa je bila usmerjena v analizo tega, ali razmere narekujejo nov ukrep denarne politike. Prevladujoče mnenje je bilo, da potrebe za ukrepanjem še ni.

Predsednik ECB tudi pričakovano ni predstavili podrobnosti orodja za olajšanje financiranja malih in srednjih podjetij, še posebej v ranljivih članicah območja skupne valute. Je pa Draghi spet zagotovil, da bo banka monetarno politiko še naprej prilagajala razmeram, in da je pripravljena ukrepati, če bo to potrebno. Člani sveta ECB so tako danes razpravljali o celem nizu ukrepov, poleg že omenjenih tudi o morebitni novi obsežni operaciji refinanciranja bank.

Draghi je pojasnil, da so nekateri ukrepi sorazmerno nezapleteni in imajo jasne posledice, drugi pa ne. Prav zato v ECB še iščejo najboljše rešitve. Glede orodja za spodbujanje financiranja malih in srednjih podjetij se v Frankfurtu pogovarjajo z Evropsko investicijsko banko, šlo pa naj bi za srednje- do dolgoročni ukrep.

Gonilo gospodarstva sta izvoz in denarna politika Glede gospodarskih razmer v območju evra je Draghi pojasnil, da se bo gospodarska dejavnost v nadaljevanju leta stabilizirala in okrevala, a na zelo nizki ravni. Gonilo gospodarske dejavnosti je po oceni ECB trenutno po eni strani izvoz, po drugi pa spodbujevalna denarna politika, ki naj bi se postopno le poznala v gospodarstvu.

Nizka inflacija poleg tega krepi kupno moč, pozitivno pa vpliva tudi nižja cena nafte. Inflacijska pričakovanja so trdno zasidrana v okvirih srednjeročnega cilja ECB, inflacija pa je celo bistveno nižja od njega. Kljub padanju cenovnega pritiska pa nevarnosti deflacije v ECB še ne vidijo.

Draghi je pozornost namenil tudi uravnoteževanju javnih financ Na drugi strani pa gospodarsko dejavnost zavira šibka domača poraba zaradi visoke brezposelnosti in konsolidacije javnih financ. Prav uravnoteževanju javnih financ in strukturnim reformam je Draghi namenil kar veliko pozornosti. Opozoril je, da države na tem področju ne smejo zastati.

Glede podaljšanja obdobja za odpravo presežnega primanjkljaja, kar je Evropska komisija predlagala tudi za Slovenijo, je Draghi danes zatrdil, da je treba podaljšanje odobriti le v izjemnih okoliščinah. Istočasno pa morajo države, ki bodo ta odpustek prejele, čas izkoristiti za ambiciozne strukturne reforme s ciljem okrepiti konkurenčnost gospodarstva. Draghi je spet opozoril, da gospodarske rasti ni moč temeljiti na neskončnem kopičenju dolga. Možno pa je po njegovem mnenju konsolidacijo oblikovati tako, da je prijazna rasti.

Dvig davkov je bilo nujno ali pa najlažje Spomnil je, da se je veliko članic zniževanja primanjkljaja lotilo skozi dvig davkov, ker je bilo to nujno ali pač najlažje. A to ni prijazno rasti, je opozoril, saj so davki že tako ali tako visoki. Bolje je po Draghijevih besedah opraviti težjo nalogo in znižati davke ter istočasno oklestiti neproduktivno javno porabo.

Poleg tega pa se je treba vprašati, zakaj nekatere članice območja evra niso bile konkurenčne in so svojo blaginjo gradile na zadolževanju in na ščitenju določenih sektorjev pred konkurenco. Te države se morajo odpreti in spodbudno je, da jih večina gre skozi ta boleč proces, je sklenil Draghi.