Evropski komisar v Južnem toku ne vidi dodane vrednosti

Po mnenju podpredsednika Evropske komisije, pristojnega za energetsko unijo, se je treba vprašati, koliko bi ta projekt prispeval k diverzifikaciji energetskih virov, ki jih uvaža EU. "Ker je dobavitelj isti, ker gre za isti izvor plina, bolj ali manj ne vidimo dodane vrednosti takšnega projekta," je dejal v pogovoru za slovaški časnik Pravda.

Šefčovič, ki je položaj podpredsednika komisije dobil po neuspešni kandidaturi slovenske kandidatke Alenke Bratušek, je opozoril tudi, da tako pomembnega projekta ni mogoče realizirati, če se ob tem ne spoštuje evropska zakonodaja. "To ne bi bilo sprejemljivo nikjer na svetu," je dejal. Kot pravi, sta to temeljni stališči Evropske komisije.

Usoda plinovoda nejasna Plinovod Južni tok naj bi bil po načrtih dolg 2.600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji bo po načrtih dolg 266 kilometrov.

Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden 16 milijard evrov. Naložba v Sloveniji naj bi dosegla okoli milijardo evrov. Po Južnem toku, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, bi lahko Evropi dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina letno. Kakšna bo končna usoda oz. različica projekta, je vse bolj nejasno.