Država bo lovila šušmarje, globe do 7.000 evrov (video)

Nad tem področjem bodo po novem bdeli na Fursu. Do konca leta pričakujejo okoli 2300 pregledov, šušmarjev pa se bodo lotili predvsem na podlagi prijav.

Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša več novosti. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič je med njimi najprej izpostavil ukrepe za učinkovitejše delo nadzornih organov.

Delavec mora imeti pogodbo zraven sebe Ti zajemajo prenos nadzora nad delom na črno posameznikov, t.i. šušmarjev, in zaposlovanja na črno s Tržnega inšpektorata RS in Inšpektorata RS za delo na Finančno upravo RS (Furs). Inšpektorat za delo bo sicer lahko, če bo pri izvajanju svojih drugih pristojnosti naletel na sum zaposlovanja na črno, še vedno izdal prepovedno odločbo.

Zakon, tako Levanič, predvideva še, da mora imeti delavec v primerih, ko delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega oz. občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela. Doslej so se pogodbe pogosto pisale šele po nadzoru, kar je onemogočalo sankcioniranje, je spomnil.

Globe se zvišujejo Med pomembnimi novostmi so po besedah državnega sekretarja tudi višje globe. Najbolj se zaostrujejo za šušmarje, to je fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. Danes znašajo med 208,64 in 1877,81 evra, po novem bodo med 1000 in 7000 evrov. V primeru hujših kršitev je predviden odvzem premoženjske koristi. Za prekršek, storjen iz koristoljubnosti, ali v primeru pridobljene protipravne premoženjske koristi, višje od 5000 evrov, bo zagrožena globa trikrat višja od predpisane.

Levanič je med spremembami omenil tudi poenostavljen postopek prijave kratkotrajnega dela - zgolj prek prijave za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Med izjeme od dela na črno je medtem umeščena še dodatna brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Med izjemami ostajata tudi medsosedska in sorodstvena pomoč.

Vzpostaviti bo treba organiziran sistem prijavljanja V.d. direktorice Finančne uprave RS (Furs) Jana Ahčin je pojasnila, da si v Fursu ne želijo biti represiven organ, temveč organ, ki bo zagotovil prostovoljno plačevanje davkov in prijavljanje legalnih oblik dela.

Da bi bil njihov nadzor učinkovit, se bodo povezali z delodajalskimi zbornicami, od katerih pričakujejo pomoč njenih članov, ki vedo, kdo na terenu jim dela nelojalno konkurenco. Vzpostaviti bo treba organiziran sistem prijavljanja.

Na podlagi prejetih prijav bodo začeli s preventivnimi ukrepi. Prijavljene bodo seznanili s prijavo in jih poučili o njihovih obveznostih. Če se bodo kršitve nadaljevale, pa jih bodo na koncu doletele globe, je postopek orisala Ahčinova.

Pozitivni finančni učinki sprememb zakonodaje bodo, je prepričana. Kakšni bodo, pa si ni upala napovedati.

Novih inšpektorjev ne bodo zaposlovali Furs sicer ne bo zaposlil nobenega novega inšpektorja, saj je zaposlovanje v državni upravi prepovedano. Zdaj imajo 436 inšpektorjev, 17 finančnih preiskovalcev, čez 800 kontrolorjev, ki so prvi stik s strankami, in čez 300 izterjevalcev.

Nad delom in zaposlovanjem na črno bodo na terenu bdele mobilne enote, ki štejejo okoli 170 posameznikov, je pojasnil Peter Jenko s Fursa. Večina jih ima peto stopnjo izobrazbe, a bodo v vsaki ekipi na terenu tudi finančni inšpektorji. Delovali bodo sedem dni v tednu 24 ur na dan, je dodal.

Koliko nadzornikov bo preiskovalo delo in zaposlovanje na črno na 18. avgust, ni znal povedati, saj da imajo mobilne enote veliko nalog po različnih zakonih. Do konca leta pa naj bi na tem področju opravili okoli 2300 nadzorov.

Ker bo sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo, kot so pomoč na domu in podobna dela, ki se jih veliko poslužujejo šušmarji, v uporabi šele 1. januarja, bodo šele takrat v polnosti zaživele tudi nove pristojnosti Fursa, je še opozoril Jenko.