Čufer jezno: Ne potrebujemo pomoči. Smo v ugodnem položaju.

Ob tem se v veliki meri naslanja na svoj vtis o novem slovenskem finančnem ministru Urošu Čuferju, ki ga je dobil ob ministrovem srečanju s predstavniki OECD-ja. Kot piše novinar Tim Judah, je bil slovenski minister priča precej črnogledi predstavitvi razmer v svoji državi. Kljub vsemu se je Čufer, kot navaja avtor, precej jezno odzval na njegovo vprašanje, ali je Slovenija naslednja kandidatka za finančno pomoč. "Ne potrebujemo pomoči. Ne zanima me Ciper. Smo v ugodnem položaju. Prepričan sem, da bomo dosegli dobre rezultate. Kljub turbulentnim razmeram lahko počakamo, da se trgi umirijo," naj bi mu odvrnil minister. Nekdaj sinonim za uspeh, danes dežela obupanih državljanov Ob tem Judah nadaljuje, da so Slovenci v zadnjem času obupali nad državo, ki je bila dolga leta sinonim za uspešno vzhodnoevropsko državo, katere državljani so uživali relativno visok življenjski standard. Velik del krivde gre po njegovem mnenju pripisati slovenski politiki, ki je zaradi relativno lahke tranzicije zaspala na lovorikah. Avtor ob tem navaja korupcijo v državi ter prepletenost državnih podjetij in bank, ki so svojimi spornimi in netransparentnimi poslovnimi praksami malo članico EU-ja poleg drugih dejavnikov pripeljali v precej nezavidljiv položaj. Ob tem navaja tudi dokaj neugodne demografske podatke od staranja prebivalstva do vse večjega števila izobraženih (mladih), ki iz države "bežijo v tujino".

IMF: Slovenija se lahko brez večjih težav spopade z izzivi Vodja raziskovalnega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Jorg Decressin je povedal, da je treba na težave Slovenije gledati bolj umirjeno. Kljub vsemu je IMF Sloveniji znižal napoved gospodarske rasti v letošnjem letu. Decressin je sodeloval na predstavitvi poročila o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) pred začetkom spomladanskih srečanj IMF in Svetovne banke v Washingtonu. Slovenijo je omenil v odgovor na novinarsko vprašanje.

Po Decressinovih besedah je IMF pred pol leta Sloveniji napovedal krčenje gospodarske rasti za pol odstotka, sedaj pa za letos napoveduje nazadovanje za dva odstotka. Vendar pa je Decressin opozoril, da je treba na težave Slovenije gledati umirjeno, ker ima relativno nizek proračunski primanjkljaj in relativno nizek javni dolg.

Pomembna je hitrost ukrepanja "Javni dolg je okrog 55 odstotkov BDP oziroma manj, medtem ko je v številnih drugih državah območja evra pri 80 do 90 odstotkih. Težave, s katerimi se Slovenija sooča v bančnem sistemu, se lahko rešijo s podporo države za dokapitalizacijo in prestrukturiranje," je dejal.

"Država lahko gre potem naprej, vendar pa je pomembno, da se to stori hitro in ustrezno, da družbe za upravljanje s premoženjem odpravijo probleme, kot se je to zgodilo v drugih državah," je opozoril Decressin in menil, da se je glede na relativno nizko breme javnega dolga z izzivi možno spopasti brez večjih težav.

Bratuškova v Wall Street Journalu: Slovenija ne potrebuje pomoči Wall Street Journal je na mnenjski strani objavil prispevek premierke Alenke Bratušek, ki odločno zavrača špekulacije o tem, da je Slovenija naslednja od držav EU, ki se ji obeta finančni propad. Premierka trdi, da Slovenija ne potrebuje denarja, ampak zaupanje in nekaj časa, da sama reši težave.

Bratuškova izraža presenečenje, da je Slovenija na vrhu seznama špekulacij medijev in mednarodnih investitorjev med državami članicami območja evra, ki se bo naslednja potopila. "Slovenija ni Ciper, niti kakšna druga EU ekonomija. Čeprav je primerjava morda laskava, pa je povsem napačna in zanemarja gospodarske temelje."

"V Sloveniji ni vse rožnato, vendar to velja za vso Evropo" "Nismo davčno zavetišče za svetovne milijarderje niti naš bančni sektor ne predstavlja večine BDP. Slovenija ima raznoliko izvozno usmerjeno gospodarstvo. Imamo enega najnižjih razmerij med javnim dolgom in BDP v Evropi, nižjo brezposelnost od povprečja v EU in podjetniški sektor, ki se je sposoben prilagajati in širiti s svetovnimi gospodarskimi trendi," je zapisala.

Premierka priznava, da v Sloveniji ni vse rožnato, vendar pa dodaja, da to velja za vso Evropo, ki se bo letos soočala z anemično gospodarsko rastjo. "Vendar pa gre Evropa - in še posebej Slovenija - skozi velike reforme javnega in zasebnega sektorja. Zmanjšujemo dolg, javno porabo, primanjkljaje in kar je najpomembnejše, reformiramo bančni sektor."

Bančni sektor "absolutna prioriteta" vlade Bratuškova omeni, da je njena vlada na oblasti šele slab mesec dni in da je že v opoziciji podpirala pokojninsko in delovno reformo, s čimer bo nadaljevala. Za bančni sektor priznava, da je v težavah, vendar pa obenem zagotavlja, da je njegova ureditev "absolutna prioriteta" vlade. "Moja vlada bo postavila slabo banko, ki bo hranila slab dolg, ki je sedaj v bilancah poslovnih bank. To čiščenje, ki se bo začelo do poletja, bi moralo izboljšati mednarodno zaupanje v naš bančni sektor," meni Bratuškova.

Za Slovenijo pravi, da ni država s tradicijo izposojanja in življenja preko meja možnosti. "Povprečno slovensko gospodinjstvo prihrani več denarja, kot ga porabi," piše Bratuškova in obenem zagotavlja, da zaradi reform njena vlada ne bo opustila socialne države.

Tretji cilj njene vlade je privatizacija. "Želimo zmanjšati prisotnost države v gospodarstvu. Premoženje, ki je v dobrem finančnem stanju, bo prodano najboljšim ponudnikom ali strateškim partnerjem, ki lahko dodajo vrednost prevzemom. Premoženje v stečaju ali zadolženo pa bo v začasnem državnem lastništvu, nato sanirano in prodano, ko bo zdravo. Pri tem upamo na podobne ali boljše rezultate, kot so jih dosegle druge evropske vlade, ki so rešile velika podjetja, da zaščitijo delovna mesta in izboljšajo bilance."

"Odločeni smo nadgraditi ali dograditi javno infrastrukturo" Premierka je v prispevku odločno zavrnila izvajanje politike zategovanja pasu na račun rasti, ker na ta način ne bo mogoče odplačati dolgov. "Odločeni smo nadgraditi ali dograditi javno infrastrukturo skozi neposredno državno financiranje in javno-zasebnega partnerstva. Gradnja nove infrastrukture je dolgoročna investicija za Slovenijo in kratkoročni generator zaposlovanja.

"Zavedam se, da je moderno špekulirati, katera od držav EU se bo naslednja sesula. Za nekatere hedge sklade je evropska bančna kriza postala obsesija. Ampak to ni nič drugega kot zmotna špekulacija. Ne potrebujemo denarja. Z malo zaupanja in časa bo Slovenija spet živahna ekonomija in svetla zvezda srednje Evrope," sklene premierka.