Torek, 28. 8. 2018, 17.29
5 let, 8 mesecev
Banke v polletju za četrtino povečale dobiček
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,12
2
Vse banke so v prvem polletju poslovale z dobičkom.
Slovenske banke so v polletju ustvarile 322,9 milijona evrov dobička pred davki, kar je 26,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček po davkih je v medletni primerjavi narasel za 25,3 odstotka na 295,7 milijona evrov. Bilančna vsota bančnega sistema se je v polletju letos povečala za več kot pol milijarde evrov: na 38,5 milijarde evrov.
Vse banke so v prvem polletju poslovale z dobičkom. Tako neto obrestni prihodki (2,4 odstotka na 327,7 milijona evrov) kot neto neobrestni prihodki (10,6 odstotka na 265,5 milijona evrov) so bili junija višji od lanskih.
Banke so neto sproščanje oslabitev in rezervacij še okrepile. Do junija so jih sprostile za skupaj 53 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa za 22,3 milijona evrov. Polletni obseg sproščanja oslabitev in rezervacij je že presegel lansko številko, ta se je ustavila pri 42,7 milijona evrov.
Medletno se je rast izboljšala za 5,6 odstotka
Obseg bilančne vsote je bil junija medletno višji za 3,3 odstotka, kaže danes objavljeno poročilo Banke Slovenije o poslovanju bank. "Po solidnem junijskem prirastu posojil nebančnemu sektorju v vrednosti 100 milijonov evrov se je rast izboljšala na 5,6 odstotka medletno. Kljub junijskemu povečanju posojil nefinančnim družbam v vrednosti 81 milijonov evrov pa je ostala medletna rast zmerna z 2,5 odstotka," so pojasnili v Banki Slovenije.
Stabilna rast posojil gospodinjstvom se je s 6,7 odstotka v juniju nadaljevala, pri čemer se je v drugem četrtletju letos rast stanovanjskih posojil stabilizirala pri več kot štirih odstotkih medletno. Znova se je okrepila rast potrošniških posojil, junija na 12 odstotka, pri čemer pa narašča delež posojil s fiksnim obrestovanjem.
Potrošniška posojila po polletnem prirastu presegajo stanovanjska posojila, a za njimi zaostajajo v skupnem obsegu. Potrošniška posojila sicer pomenijo več kot četrtino vseh posojil gospodinjstvom.
Vloge nebančnega sektorja se nadalje krepijo, predvsem zaradi višjih vlog gospodinjstev, medtem ko je prirast vlog nefinančnih družb skromen. Vloge gospodinjstev so se v prvem polletju povečale za 581 milijonov evrov na 18,1 milijarde evrov, njihov obseg je bil medletno višji za 6,4 odstotka. Ročnost virov financiranja se ob izredno nizkih depozitnih obrestnih merah še skrajšuje. Delež vpoglednih vlog se je tako v prvem polletju povečal na 71 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja oziroma 73,2 odstotka vseh vlog gospodinjstev.
Junija so se nedonosne izpostavljenosti bank znižale za dodatnih 100 milijonov evrov na 2,1 milijarde evrov, delež je bil manjši za 0,3 odstotne točke in je znašal 4,9 odstotka. Večino teh izpostavljenosti v vrednosti 1,9 milijarde evrov pomenijo nedonosna posojila.
2